66
§ 143. S amo s t a l n e nedoločne zaimke pregibljemo:
a) kdo, nekdo , n i kdo , ni hče , ma l okdo , marsikdo,
v s a k d o po sklanjalu kdo , ali tudi po oziralnem kdo r ; kakor
im. ni hče , rod. in tož. ni koga ( r ) , daj. ni komu( r ) , mest. in
orod. nikom(-er, -ur). Na pr. Bog ne da nikomur vsega. (N. pr.)
b) k a j in n e k a j po sklanjalu k a j , na pr. Vsem posamez
nečesa manjka. (N. pr.)
c) n ič pa tako-le:
Im.
nič,
rod. ničesar,
daj. ničemur,
tož. nič,
mest. pri ničem (-er, -ur),
orod. z ničim (-er, -ur).
Na pr. Smrt si v ni čem ne prebira. (N. pr.) — Bog je moj
pastir, n i č e s a r mi ne manjka. (Ravn.)
§ 144. P r i d e v n i nedoločniki se ravnajo v sklanjatvi po
pridevnikih; samo v e s, v s a , v s e pregibljemo v jednini in
množini kakor kazalni zaimek: t a , t a , t o.
Moški spol.
Ženski spol.
Srednji spol.
Jednina.
Im.
ves,
vsa,
vse,
rod.
vsega,
vse,
vsega,
daj.
vsemu,
vsej (vsi),
vsemu,
tož.
vsega, ves,
vso,
vse,
mest. pri vsem,
pri vsej (vsi),
pri vsem.
orod.
z
vsem,
z
vso,
z
vsem.
Množina.
Im.
vsi,
vse,
vsa,
rod.
vseh,
daj.
vsem,
tož . vse,
vse,
vsa,
mest.
pri vseh,
orod.
z
vsemi.
Na pr. Na vsem svetu se vse dobi. (N. pr.) — Vseh del
mojster, vseh rev gospodar. (N. pr.) — Svet vseh ljudij dom. (N. pr.)
