57
5. Delilni števniki.
§ 134. De l i l ni števniki ali del il ci (Vertheilungszahlen)
naznanjajo, po kol i ko je oseb ali rečij. Izražamo jih s tem, da
postavljamo besedico po pred glavne ali ločilne števnike; na pr.
po jeden, jedna, -o — po jednega, po štirje, štiri — po četvero,
po dva, dve — po dvoje,po pet — po petero,
po trije, tri — po troje,po šest — po šestero itd.
po sto — po stotero itd.
Na pr.
Orlica izvali po dvoj e, po t r o j e mladičev in živi
po sto let.
(Slom.
6. Družilni števniki.
§ 125. Dr už i l n i števniki ali dr už i l c i (Gresellschafts-
zahlen) naznanjajo, koliko oseb je v druščini, pa so nam razen
prvih dveh le malo v rabi. Družilni števniki so z besedo
s amo
sestavljeni vrstilci.
samojedin, -a, -o. t. j. brez druga;
samodrug, -a, -o, „ „ sam z jednim drugom;
samotretji, -a, -e, „ „ sam z dvema drugoma, tako da je sam tretji;
samopeti, -a, -o, „ „ sam s štirimi drugovi, tako da je sam peti itd.
Družilci se pregibljejo kakor pridevniki.
7. Ponavljalni števniki.
§126 . Po n a v l j a l n i ali prislovni števniki (Adverbialia,
Wiederholungszahlen) odgovarjajo na vprašanje: ko l i kok r a t ?
ali na vprašanje: kol i koč in k a t e r i k r a t ?
1. Prvi se zlagajo iz glavnih in nedoločnih števnikov, če
jim krat pridenemo; na pr.
enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat,
petkrat, velikrat
=
velikokrat, mnogokrat, marsikrat
itd.
Opomba.
Besedica k r a t je sem ter tja pregiben samostalnik moškega in
ženskega spola; na pr. neke krati, vse krati, hkrati; več kratov, hkratu, obkratu.
— Koliko k r a t o v sem v samoti klicala pomoč Marije. (Preš.)
2. Drugo vrsto ponavljalcev obrazimo iz vrstilnih in nedo
ločnih števnikov, če jim na vprašanje: ko l i koč ? pritaknemo č,
na vprašanje: k a t e r i k r a t ? pa pridenemo k r a t ali pot.
Na pr.
prvič, drugič, tretjič, četrtič, petič,, šestič, mnogič,
samoč
itd., ali:
prvikrat (prvokrat) — prvo pot
(jedn. tož.),
drugi
krat — drugo pot (drugi pot), tretjikrat — tretjo pot (tretji pot),
malokrat, velikrat
itd.
