55
le jednega. (N. pr.) — Da so ti š t i r j e vrhovi (napodi) iz jednega
jezika, sam jezik razodeva. (Vodn.) — Treh rečij se ne sme človek
braniti: dela, kruha in spoznati Boga. (N. pr.)
§ 119. a) P e t se pregiblje za vse spole tako-le:
Im.
pet,
rod. petih,
daj.
petim,
tož.
pet,
mest. pri petih,
orod. s petimi.
Po sklanjalu p e t se ravnajo vsi višji glavni števniki od pet
naprej, izvzemši sto, t i s o č in mi li j on; na pr. S š estimi konji
ne boš vozu pretegnil, s s edmimi pa poteče. (Vodn.) — Jela je
slovo jemati od devet ih tudi sestra. (N. ps.)
Od p e t začenši so vsi glavni števniki v imenovalniku in
tožilniku s a mo s t a l n i k i , v ostalih sklonih pa p r i de vn i k i .
b) S t o se ne pregiblje; večkrat ga nadomešča samostalnik
s t o t i na . Na pr. pe t s t o ali pe t s t o t i n ; s s t o k r on ami
ali s s t o t i n o kron.
Ti soč se navadno ne pregiblje; ako pa se izpreminja, tedaj
je večjidel ženskega spola. Na pr. izmed tisoč ljudij; ima de
narjev na ti soče; dva tisoč ali dve ti soči ; s petimi t i s o č
vojaki ali s petimi t i s o č a mi vojakov; pred t i s o č leti. Toda
tudi: trije t i s o č i ; koliko t i s o č im je Bog prošnje uslišal!
Milij on je moškega spola; na pr. dva milijona, pet milijonov.
2. Vrstilni števniki.
§ 120. Vrst i lni števniki ali vrst i l ci (Ordinalia, Ordnungs-
zahlen) kažejo vrste ali red posameznih predmetov na vprašanje:
k o l i k i , ko l i k a , ko l i ko ? Vrstilci so:
1
. prvi, -a, -o,
10
. deseti, -a, -o,
2
. drugi, -a, -o,
11
. jednajsti, -a, -o,
3. tretji, -a, -e,
12. dvanajsti, -a, -o,
4. četrti, -a, -o,
13. trinajsti, -a, -o, itd.
5. peti, -a, -o,
20. dvajseti, -a, -o,
6
. šesti, -a, -o,
21
. jeden in dvajseti, -a, -o.
7. sedmi, -a, -o,
22. dva in dvajseti, -a, -o, itd.
8
. osmi, -a, -o,
30. trideseti, -a, -o,
9. deveti, -a, -o,
40. štirideseti, -a, -o,
