50
Opomba,
a) Pri večzložnih pridevnikih se obrazilo ejši večkrat skrči v
iši, kakor prostoren: p r o s t o r n i š i zraven p r o s t o r ne j š i ; imeniten: i me
n i t n i š i zraven im en itn ejši.
b) Namesto obrazila ejši se pritika včasi (zlasti v jedninskem moš kem
in s r ednj em imenovalniku in tožilniku) eji, eja, eje; na pr. n o v e ji zraven
novej š i ; s t a r e j i zraven s t a r e j š i ; r edke j e zraven r e dke j š e ; poznej e,
ceneje. — Zlasti prislovi se pišejo navadno v tej obliki, kakor bi s t r e j e ,
g o r k e j e , p r o s t e j e , pame t ne j e itd.
2
. Obrazilo ši; ša; še dobivajo l e j e d n o z l o ž n i pridevniki,
in sicer večjidel oni, ki se končujejo na b, p, d; na pr.
ljub: ljubši, -a, -e; — slab: slabši, — lep: lepši.
Končuje se li deblo na d, tedaj se d pred ši za samoglas
nikom izpreminja v j, za soglasnikom pa izpahuje; na pr.
hud: hujši, -a, -e;
grd: grši, -a, -e;
rad: rajši;
trd: trši;
mlad: mlajši;
slad-ek: slajši.
Na pr. Človek je trši od kamena in slabši od jajca. (N. pr.) —
Poslednja zmota je hujša od prve. (Met.) — Slajše reči na svetu
ni, kakor je pesem lepa. (Slom.)
3. Z obrazilom ji, ja, je tvorijo primernik:
a) jednozložni pridevniki na končni k, g, h, ki se pred j i ,
ja , je pretapljajo v č , ž, š; na pr.
jak: jačji, -a, -e,
gluh: glušji,
blag: blažji,
plah: plašji;
b) mnogi dvo z l ož n i pridevniki na ek, ok, ki to končnico
odpahujejo, debelni končnik pa prispodabljajo obrazilu j i ; na pr.
vis-ok: višji,
krat-ek: kračji (tudi: krajši),
niz-ek: nižji,
globok: globlji,
oz-ek: ožji,
tan-ek: tanji in tanjši,
lah-ek (lag-ek): lažji,
slad-ek: slaji in slajši,
tež-ek: težji,
šir-ok: širji in širši.
Na pr. Vi š j emu prijenjaj, n i ž j emu pizanesi. (N. pr.) —
Hišni prag n a j v i š j a planina. (N. pr.)
Nekateri pridevniki na ek, ok se stopnjujejo s končnico
vred, kakor k r e p e k : krepkejši; g r e ne k : grenkejši; b r hek :
brhkejši; r e d ek : redkejši; b r i d e k : bridkejši; g l a d e k : glad-
kejši zraven glajši, glaji; mehek : mehkejši zraven mečji (deblo:
mek-); g l obok : globokejši zraven bolj navadnega: globlji, red-
koma: globočji; g o r e k : gorkejši (heißer) zraven g o r š i , gor j i
(stattlicher).
