52
§ 113. Visoko stopnjo kake lastnosti izražamo, če pred
n e s t o p n j e v a n i pridevnik pridenemo:
1
. z e l o , k a j , ka r , močno, j a k o , s i l no , ne z nano ,
p r a v , ali kako drugo slično besedico; na pr. zelo bogat, kaj
učena glava, prav dober, silno velika puščava.
2
. če postavimo pred pridevnik: pre-, pra-, vel e- , vse-
( v s e g a - ) ; na pr. preljub, premoder, prastar (uralt), veleučen,
vseveden, vsemogočen (vsegamogočen).
Opomba.
Zlog pre- pomenja v sestavi tudi preveč in se torej previdno
jemlji v rabo; na pr. Premrzle so v gozdih mi vaših rose. (Preš.) — Previsok,
prenizek, preoster, pretrd.
3. če pridevnik dvakrat zaporedoma postavimo; na pr. visoka,
visoka gora; globoko, globoko morje.
4. z različnimi primerami, kadar hočemo posebnost ali ime
nitnost kake osebe ali reči nad vse druge povzdigniti; na pr.
veselo, da je kaj; mlad kakor kaplja; sladek ko med; bistro ko
ribje oko; siten kakor griža ; raščav kakor hmelj; grenek ko pelin;
priden kakor mravlja; trd kakor kamen na cesti itd.
Sklanjatev stopnjevanih pridevnikov.
§ 114. S t o p n j e v a n i pridevniki se sklanjajo kakor ne
stopnjevani po vseh sklonih in številih; na pr.
Im. lepši: najlepši grad — lepša: najlepša hiša — lepše:
najlepše poslopje;
rod. lepšega: najlepšega gradu — lepše: najlepše hiše —
lepšega: najlepšega poslopja;
daj. lepšemu: najlepšemu gradu — lepši: najlepši hiši —
lepšemu: najlepšemu poslopju itd.
Opomba.
Ta sklanjatev, ki še dandanes živi med štajerskimi in ogrskimi
Slovenci in med Dolenjci na Kranjskem, se ujema popolnoma s staroslovenščino
(razen ženskega imenovalnika v jednini) in z drugimi slovanskimi narečji, pa
tudi s slovensko pisavo 16. stoletja. V pisni slovenščini nam je tedaj jedino
pravilo, da sklanjamo stopnjevani pridevnik po vseh sklonih in številih.
Po Kranjskem (razen Dolenjskega), Goriškem in Koroškem se končuje
stopnjevani pridevnik v imenovalniku in tožilniku vseh spolov in števil ter v jednini
ženskega spola na i: l epš i ; na pr. Nasvetu lepši r ož i c e ni, kakor je vinska
trta. (N. ps.) — In je rožice pregledovala, katera l e p š i je cvetu. (N. ps.) —
Za bo l j i rabo (nam. za b o l j š o rabo). (Preš.) — Hrepenečih src želje n a j -
s l a j i ogasil vse bo zemlje hlad zelene. (Preš.)
