49
§ 107.
1. Dajalniku in mestniku ženskih pridevnikov v jednini služita
dve obliki: na
i
in na
ej.
Čeravno je oblika na ej vsega priporočila vredna, ker
ne rabi samo mnogim Slovencem, ampak tudi drugim slovanskim narečjem,
vsaj za dol očne pridevnike, vendar se je v knjigi in pismu skoro izključno
udomačila oblika na i.
2. Pravilna imenovalnikova in tožilnikova oblika za srednji spol v mno
žini je na a, kakor nam kažejo starejša slovenska pisava (16. stoletja) in ostala
slovanska narečja; na pr. O Gospod, kako so tv o ja dela v e l i k a in mn o g a !
(Dalm.) — Ozka v r a t a . (Trub.) — Svetijo se tam že okna g r a j s k a . (N. ps.)
Preprosta ljudska govorica druži rajši s s r e dn j i mi samostalniki v mn o
ži ni pridevnike z žen s k i m koncem na e; na pr. vel ike mesta nam. velika
mesta; dobr e dela nam. dobra dela, kar pa ni, da bi posnemali v pisavi.
B. Stopn jevanje.
§ 108. S t o p n j e v a t i se pravi pridevnik tako izpreminjati,
da ne znači samo lastnosti oseb in rečij, ampak tudi pove, v
kateri meri se jim prilaga lastnost. Kakor drugim jezikom
služijo tudi slovenščini tri stopnje:
1
. p r v a ali n a s e b n a (nasebnik, pozitiv), katera kaže last
nost kake osebe ali reči brez vsake primerjave z drugo; na pr.
zvest(i) p r i j a t e l j , l epa hi š a , rodovi tno pol j e.
2
. d r u g a ali primerj alna (primernik, komparativ), katera
prilaga lastnost kaki osebi ali reči v večji ali manjši meri kakor
drugi; na pr. zve s t e j š i p r i j a t e l j , l epš a hi š a , r odov i t -
nej še pol j e.
3. t r e t j a ali p r e s e ž k a (presežnik, superlativ), po kateri
se prideva kaki osebi ali reči lastnost v najvišji ali najnižji
meri; na pr. na j z v e s t e j š i p r i j a t e l j , n a j l e p š a hi š a , na j -
rodov i t ne j š e pol j e .
Primerjalna stopnja.
§ 109. P r i m e r j a l n a stopnja ali primernik se obrazi, če
debl u pridenemo primerjalno obrazilo:
1. ejši, ejša, ejše, ali 2. ši, ša, še, ali 3. ji, ja, je.
1. Z obrazilom ejši, ejša, ejše se stopnjuje večji del jedno-
zložnih in dvozložnih, pa vsi v ečzložni pridevniki; na pr.
nov: novejši, -a, -e;
priden: pridnejši, -a, -e;
zvest: zvestejši, -a, -e;
rodoviten: rodovitnejši, -a, -e;
bogat: bogatejši, -a, -e;
pameten: pametnejši, -a, -e.
Slovnica. 8. izd.
4
