46
P r i d e v n i k .
Kaj in koliker je pridevnik?
§ 99 . P r i d e v n i k (Adjectiv, Beiwort) je beseda, katera
naznanja, k a k š n a je oseba ali reč, ali pa č i g a v a je. Po
pomenu so tedaj pridevniki:
a) k a k o v o s t n i , ki naznanjajo l a s t n o s t ali k a k o v o s t
osebe ali reči, na pr. bel grad, dobra žena, lepo vreme.
b) č i g a v o s t n i ali s v o j i l n i , ki naznanjajo č i g a v o s t
ali s v o j i no oseb in drugih stvarij, na pr. kraljev dvor, materina
kletev, pastirska palica.
§ 100. Pridevniki imajo za vsak spol posebno končnico:
za moški spol kak soglasnik ali i, za ženski a, za srednji o (po
mehkih soglasnikih e); na pr. star mož — stari mož; rumena
zarja; dobro polje, ribje oko.
V jedninskem imenovalniku (in tožilniku) moškega spola se
nahaja pri pridevniku ne do l oč na in do l o čna oblika.
Nedoločna oblika, ki se končuje na soglasnik: star mož,
nam rabi, kadar govorimo o nedoločni, še neznani osebi ali stvari,
in pa tedaj, kadar stoji pridevnik za dopovedek (predikat) v stavku:
mož je star.
Določna oblika na i: stari mož, pa govori o določni, že znani
osebi ali stvari; na pr. P r i d en delavec, ein guter Arbeiter;
p r i d n i delavec, der gute Arbeiter; delavec je priden, der Arbeiter
ist gut.
Pri pridevnikih na -ov (-ev), -in, -ji, -ski in pri stopnjevanih
pridevnikih ni tega razločka; pridevniki mali, obči, pravi, zali pa
imajo navadno le določno obliko.
A . Sklanjatev.
§ 101. Vsi pridevniki, v določni in nedoločni obliki, se
sklanjajo po tem-le sklanjalu:
