38
jemlje. (N. ps.) — Desno roko brez skrbi daj k prijaznemu slo
vesu. (Preš.)
Ne b o se sklanja v jednini brez prirastka: rod. neba, mest.
na nebu; v množini pa s prirastkom -es: im. n e b e s a , rod.
n ebe s , mest. v nebe s i h. Na pr. Noč na nebu zvezdice prižiga.
(Tom.) — Bog je v nebesih doma.
Opomba.
Včasi sklanjamo imenovane samostalnike tudi brez prirastka, a
tedaj imajo nekateri drugačen pomen; na pr. k o l e s a — kol a (voz), č r e ve s a
— č r e va (drobje), d r e v e s a — dr va (netivo). Na pr. Vi cepite d r v a , k
nam pa treske lete. (N. pr.) — Sila ko l a lomi. (N. pr.) — Za kapo je tri
p e r a d’jal. (N. ps.) — On sej e dotaknil njegovega uha. (Dalm.)
§ 79. Srednji samostalniki, ki se končujejo na -me, dobivajo
po vsej sklanjatvi prirastek -en; sicer je njih sklanja pravilna.
Taki samostalniki so: br eme — b r em- en- a , ime — imena ,
pl eme — p l emena , r ame — r ame n a , s eme — s emena ,
s l eme — s l eme na , t eme — t emena , v ime — v i me n a ,
v r eme — vr emena . Na pr. V prihodnjost svojo seme sejemo.
(Cegn.) — Ali nisi dobrega s emena vsejal na svojo njivo? (Met.)
— Na temenu cvete prijazna pomlad. (Vilh.)
Opomba.
Krivo je, pisati v im. in tož. jedninskem: bremen, p l emen,
s emen itd., kakor govore sem ter tja v narečju.
§ 80. a) Imena ml ad i h živalij in drugih stvarij na -e
privzemajo razen jedninskega imenovalnika in tožilnika v vseh
sklonih prirastek -et; sicer se pregibljejo pravilno po sklanjalu
mesto. Taki samostalniki so: dek l e , de t e , j a g n j e , j u n č e,
koz l e , k l j u s e , mače , p i š č e, p r a s e , š č ene, t e l e , v n u č e,
ž r ebe itd. ter imajo v rod. de k l - e t - a , d e t e t a , j a g n j e t a ,
j u n č e t a , k o z l e t a itd. — v daj. d e k l e t u , d e t e t u , j a g
n j e t u , k o z l e t u itd. — Le-sem spada tudi: ko l č e — ko l č e t a ,
p l e č e — p l e č e t a , s r c e — s r c e t a (pogača jednake podobe)
in še nekaj manjšalnih besed, na pr. o t r o č e , hlapče, č l oveče.
b) Prirastek -et dobivajo tudi nekateri moški samostalniki
na -e, na pr. oče — o č e t a (§ 72.), druže — d r u ž e t a , z a
s p a n e — z a s p a n e t a , f a n t e — f a n t e t a , l ene — l e n e t a ,
r e v š e — r e v š e t a , J o ž e — J o ž e t a . Na pr. Druže dični
moj, sem nadjala se nujno te. (N. ps.) — Kar se fante nauči,
starček še stori. (N. pr.) — Lenetu je zatrnjena pot. (Ravn.)
Tako tudi domača lastna imena, kakor F r a n c e — F r a n -
c e t a, Smo l e — Smo l e ta, S t a r e — S t a r e ta.
