29
perot, pesem, pest, piščal, polt, pomlad, pomoč, postelj, postrv,
pošast, povodenj, prst (zemljina), praprot, rast, ravan, reč,
red (vrsta), rez, rž, seč, senožet, skrb, slast, smet, smrt, snov,
sol, stran, strast, strd, strn, stvar, ščet, vas (selo), vest, vez,
vigred, vrv, vrzel, zabel, zapoved, zavist, zel, zev, zibel, zmes,
zver, žival, žrd, in še nekaj drugih.
3. srednjega spola so samostalniki s končnikom o in e,
ako ne pomenjajo kake moške osebe; na pr. bedro, dleto, sito, žito,
mesto; lice, solnce, pleme, vreme.
§ 54. Samostalnikom, le v množ i n i n a v a d n i m, se do
ločuje spol tudi po končniku.
Končnik i kaže sploh na mo š k i , e na ž e n s k i in a na
s r e d n j i spol; na pr. možgani, otrobi, senci itd. so mo š k e g a ,
bukve, grablje, toplice itd. ž e n s k e g a , drva, pljuča, vrata itd.
s r e d n j e g a spola.
Med samostalniki na i so vendar ž e n s k e g a spola tisti,
ki imajo v rodilniku -ij (namesto moškega -ov, -ev); na pr. cepi,
rod. cepij; duri, rod. durij; gosli, rod. goslij itd.
B . Število.
§ 55. Š t e v i l o (Numerus, Zahl) je v slovenščini t r o j no ,
namreč:
1
. je dn i n s ko ali j e d n i n a (Singular, Einzahl), za je dn o
osebo ali reč, na pr. brat, sestra, mesto.
2
. d v o j i n s k o ali dvoj ina (Dual, Zweizahl), za dve osebi
ali reči, na pr. brata, sestri, mesti.
3. mno ž i n s ko ali mno ž i na (Plural, Mehrzahl), za več
oseb ali reoij, na pr. bratje, sestre, mesta.
C. Sklon.
§.56. Sk l onov (Casus, Biegungsfall) ima slovenščina
š e s t e r o , namreč:
1
. imenovalnik (nominativ) na vprašanje: kdo ali k a j ?
2
. r o d i l n i k (genitiv)
„
„
k o g a ali č e s a ?
3. d a j a l n i k (dativ)
„
„
komu ali čemu?
4. t o ž i l n i k (akuzativ)
„
„
k o g a ali k a j ?
5. me s t n i k (lokal) na vprašanje: k je ali p r i kom (čem)?
6
. o r o dn i k (instrumental) na vprašanje: s kom ali s č im?
