30
Opomba.
1. Zvalnik (vokativ) je izgubil svojo prvotno obliko v sedanji
slovenščini. Ostanki njegovi se nahajajo le še v jednini moškega spola; na pr.
brate! sine! strice! Bože! cloveče! Pavle! Tine! Kriste! Krištofe! itd. Tudi
samostalnik oče je najbrž zvalnik besede otec. — Sicer nam rabi v vsej skla
njatvi imenovalnik namesto zvalnika.
2. Me s t n i k in o r odn i k se rabita dandanes le malokdaj sama ob sebi,
t. j. brez predloga.
D. Sklanjatev.
§ 57. S k l a n j a t i se pravi imena pregibati po spolu, šte
vilu in sklonih. Vse te premembe se gode po posameznih glas
nikih ali zlogih, ki jih pritikamo deblu za razne pregibe.
Pri sklanjatvi moramo tedaj paziti na d e b l o in na
končni ce . Deb l o (Stamm) je stanovitni, nepremenljivi del
besede, končn i c e (Endungen) so pa premenljiva obrazila, katera
pritikamo deblu za razne sklone; pravimo jim torej s k l o n i l a
(Casusendungen).
Sklonila se v e ž e j o ali n a r a v n o s t z deblom, ali pa se
mu priklepajo po p r i r a s t k i h , ki jih devamo med deblo in med
sklonila; na pr. br a t — brat-a, brat-n itd., g r a d — grad-ov-i,
grad-ov-e itd.
§ 58. Slovenščina ima č e t v e r o sklanjatev:
I. sklanjatev ž e n s k i h samostalnikov na -a (a-debla);
II. sklanjatev moš k i h samostalnikov
III. sklanjatev s r e d n j i h samostalnikov
IV. sklanjatev ž e n s k i h i-debel.
I. Sklanjatev ženskih samostalnikov na-a.
Jednina.
Dvojina.
Množina.
§ 59. Im.
rib-a,
rib-i,
rib-e;
rod.
rib-č,
rib.
rib.
daj.
rib-i,
rib-ama,
rib-am,
tož.
rib-o;
rib-i,
rib-e;
mest. pri rib-i,
pri rib-ah,
pri rib-ah,
orod. z rib-o,
z rib-ama,
z rib-ami.
Splošne opombe.
§ 60. Razen ženskih samostalnikov na -a se ravnajo po
sklanjalu r i b a tudi:
