23
Opomba.
Za medmeti, ki se ne poudarjajo, zlasti pred ogovorom in
vzklikom, ne pišemo vejice; na pr. Oj p t i č j i g l a s , oj š um vode in tvoj
š epet , oj goz d, to d v i g a l ovč evo s r c e. — U s l i š i me, o Bog ! —
Oj z B o g om, d omo v i n s k i s vet , ne b e š k i čuvaj te v l a d a r ! (Greg.)
— Oj s i j a j , s i j a j , sol nce, oj s ol nc e rumeno! (N. ps.)
g) loči ne d o l o č n i k , kadar ima kako dopolnilo ali pri
slovno določilo pri sebi, od pridevnika ali samostalnika, od
katerih je zavisen; na pr. Kdo ti je dal pravico, meni zapovedovati?
— Toda: Kdo ti je dal pravico zapovedovati?
Ravno tako loči vejica nedoločnik kot osebek od svojega
dopovedka tedaj, kadar ima kako dopolnilo ali določilo pri sebi;
na pr. Razumeti resnice božje, je dar božji. (Met.) — Koga dru
gega dobro poznati, se pravi, poznati sebe samega. — Toda: Dajati
je slajše nego jemati. — Z mnogimi težavami smo prisiljeni se
boriti. — Videla je dva angelja v belem oblačilu sedeti. (Met.)
h) stoji pred besedami: kakor, zlasti, posebno, in sicer, in to,
na pr., kadar kaj naštevamo ali natančneje pojasnjujemo; na pr.
Pesnik Prešeren je uvedel v slovensko pesništvo glavne pesniške oblike,
kakor (in sicer:) romanco, balado, elegijo, satiro. — V slovenske
pokrajine, zlasti na Gorenjsko in Koroško, prihaja poleti, in sicer
v šolskih počitnicah, mnogo tuje gospode na letovišče.
§ 41. P i k a (.) se stavi:
a) na koncu samostojnega, popolnoma končanega stavka,
izvzemši g l a v n e v p r a š a l n e in k l i c a l n e stavke; na pr. Čič
ne da nič. (N. pr.) — Potrpljenje železne duri prebije. (N. pr.) —
Okleni se predrage domovine, posveti v blagor srce j i in dušo. (Cegn.)
b) po napisih in podpisih, pri okrajšanih besedah in za
vrstilnimi števniki; na pr. Slovo od mladosti. Pesem. Zložil Fr.
Prešeren. — sv. = sveti; itd. = in tako dalje; 1. = prvič; 2. dan =
drugi dan. — L. 1849. dne 8. sveč. je umrl pesnik Fr. Prešeren.
§ 42. Dv op i č j e (:) se jemlje v rabo:
a) kadar svoje lastne ali besede koga drugega n e i z p r e -
menjene zapišemo; na pr. To ti povem: Kdor materin jezik za
ničuje, tudi matere ne spoštuje. (N. pr.) — Naš pregovor pravi:
Boljši je dober glas kot srebrn pas. (N. pr.) — Krpan odgovori:
„Vsak delavec je vreden svojega plačila.“ (Levst.)
b) kadar se kaj našteva, ali kadar se kaj dodaje v pojasnilo
prejšnjega reka; na pr. Najboljši pesniki slovenski so: Vodnik, Pre
šeren, Koseski, Levstik, Stritar, Gregorčič, Aškerc. — Jedna se tebi je
