14
p lu sn i t i , p l us nem zraven pluskniti, plusknem (plusk-ati);
s t i s n i t i , s t i snem iz stiskniti, stisknem (stisk-ati).
§ 27. IV. Soglasniki se m e n ja v a jo (Lautwechsel):
1
. j e z i k o v c i med seboj in z drugimi soglasniki, na pr.
goltanec — grtanec, klik — krik, kora — koža, karati — kazen,
renem — ženem, uboren — ubožen, morem iz možem (mogo =
morejo) ; blagor iz blago-že; vendar iz vem da že; kdor iz kto-že.
2
. zobn i k i med seboj in z drugimi soglasniki, na pr. bridek
— britek, kdo — kto, ped — peta, kodelja — koželj, sladčica —
slaščica, teden — keden.
3. u s t n i k i med seboj in z drugimi soglasniki, na pr. bramor
— mramor, prača
frača, drobtina
droftina, medved — medjed,
svoboda — sloboda.
4. g o l t n i k i med seboj, na pr. gavran — kavran, grb —
hrbet, grmiča — hruška, laket
lahet, gora — hora.
Večkrat se čredi g z z, na pr. migati — meziti se, drgati
— držati, obsegati — obsezati, spregati — sprezati, ustregati —
ustrezati, dregati
drezati.
5. s i č n i k z z s, posebno pred t, na pr. mazati — maslo
(iz maz-tlo), lezem — lestvica, vezati — poveslo (iz povez-tlo); lesti,
gristi, mlesti iz lez-ti, griz-ti, mlez-ti; zmisel zraven smisel.
§ 28. V. Soglasniki se p r e s t a v l j a j o (Metathesis) zlasti
z ozirom na sorodne besede v drugih jezikih:
1
. da se razdruži pretrda zveza soglasnikov, posebno jezi-
kovcev pred zobniki, na pr. b r ad a — Bart, breg — Berg, brod
— Furt, g r a d — Garten, kr a t ek — curtus, kr i v — curvus,
mr amo r — marmor, red — ordo, r a b o t a — Arbeit, r ama
— Arm, t r e t j i — tertius; s l ama — Halm.
2
. še v nekaterih drugih besedah, ki so nam v obeh oblikah
navadne, na pr. čveteri iz četveri, gomila iz mogila, kropiva in
kopriva, čebela, čbela iz bučela, bčela itd.
Zlogi in naglaševanje.
A. Zlogi in besede.
§ 29. Iz samoglasnikov in soglasnikov, skladno med seboj
zvezanih, sestajajo z l o g i in be s ede .
