4
B. Soglasniki.
§ 4. Soglasniki so po g l a s u z oz i rom na g o v o r i l a ,
ki sodelujejo pri njih izgovoru:
a) jezikovci
l
, n, r, s topljencema lj, nj;
b) zobnika t, d ;
c) ustniki p, b, v, m, f;
d) goltniki k, g, h;
e) sičniki c, z, s;
f) šumniki ali nebniki č, ž, š, j.
§ 5. Po izreki so mehki : c , č , ž, š , j (lj, nj, rj);
drugi so trdi .
Hi pn i so: t, d, p, b, k, g, c, č, drugi so t r a j n i .
Nemi (tenues) so: t, p, f, k, h, c, č, s, š; z v e n e č i
(mediae): d, b, v, g, z, ž, m, n, l , r, j.
Veljava in izreka glasnikov.
A. Samoglasniki.
§
6
. Po glasu so samoglasniki p o l n o g l a s n i , katere tako-
rekoč na polna usta izgovarjamo, ali p o l g l a s n i , ki imajo za
molkel, le napol slišen glas, kakor na pr. e v besedi: dober, kratek.
§ 7. Pismenka a, izmed vseh samoglasnikov najtehtnejša,
ima vselej in povsod svoj čisti in polni glas; na pr. brazda, glava,
klada, žaba, trata, koža.
Opomba.
V ljudski govorici se izrekuje
a
večinoma bolj zamolklo, blizu
kakor med
a
in
o
stoječ samoglasnik; na pr. zdrov nam. čistega: zdrav, prov
nam. prav, moslo nam. maslo, boba nam. baba.
§
8
. Pismenka e nadomešča štiri glasnike; e je tedaj po
svojem glasu č e t v e r ; izrekuje se namreč:
a) kot namestnik navadnega e s svojim l a s t n i m glasom,
kakor v drugih jezikih, na pr. četa, pepel, večer, žena, berem, pletem.
b) kot namestnik dvoglasnika e, kakor bi mu bil i ali j
pritopljen; navadno se izgovarja z zaglasnim j ali s predglas-
nim i, na pr. breg - brejg ali brieg; dete = dejte ali diete; mesto =
mejsto ali miesto; mleko = mlejko ali mlieko; svet = svejt ali sviet
(die Welt).
