11
Opomba. Včasi nahajamo te premembe na videz tudi pred l , na pr. g o s l i
od godem, gosti; j a s l i od jem, jesti; vesl o od vedem, vesti; č i s l o od čtejem:
čit-a-ti. Ta prememba pa se tako tolmači, da stoji pripona -lo nam. prvot
nega
-tlo;
tedaj g o s l i iz gos-tli, god-tli; č i s l o iz čis-tlo, čit-tlo.
3 . ustniki
.
g r a b l j en iz grabjen (grabien), l j ub l j en iz ljub-
jen , z i b l j em iz zibjem; dr eml j em iz dremjem,
mamlj en iz mamjen; h ri p l j em iz hripjem,
t opl j en iz topjen; dev ljem iz devjem; z eml j a
iz zemj a ; g l ob l j e iz globje.
4. goltniki
.
g pred obrazilom i v z: drag — d r a z i; strižem (strig)
— s t r i z i ; pomorem (pomog) — p omoz i.
h pred obrazilom i v s (pa le bolj redkoma): Vlah — Vl as i ;
na rjusi nam. na r j uh i .
k pred obrazilom i v c: otrok — o t r oc i ; travnik— t r av-
ni c i ; roka — na r oc i ; pečem (pek) — p e c i ; rečem (rek) — reci.
g s sledečim j (i) v ž: le za iz legja, P r a ž a n iz Pragjan,
s t ržem iz strgjem, teža iz tegja.
h s sledečim j (i) v š: duš a iz duhja, p i š em iz pihjem
(pihati), di š et e iz dihjete.
k s sledečim j (i) v č: meča iz mekja, s eča iz
j očem iz jokjem, mičem iz mikjem.
V sklanjatvi, spregatvi in v besedotvorju se me h č a j o
goltniki pred
g se mehča v ž: igo — ižesa; strižem — strigel, strigla;
ubožica — ubog; druže, družeta, družica — drug;
blažiti — blag.
k prehaja v e: oko — očesa; rečem — reko; tečem —
tekel; otroče, otročeta — otrok; očit — oko .
h se preminja v š: uho — ušesa; sušiti, sušica— suh;
strašiti — strah.
gt in kt se topita v č: s t r e č i iz stregli, s t r i č i iz
strigti, peč i iz pekti, reč i iz rekti.
Radi lepoglasja se preminjata g in k v h, kakor l ahek
nam. lagek; mehek. nam. mekek;. nohet nam. noget; h kruhu
nam. k kruhu; h gospodu nam. k gospodu.
sledečim
e in i
v
šumnike:
b, m, p, v
se topijo s
sledečim j(i)
v blj , mlj,
p
lj, v l j :
