10
zgubiti nam. izgubiti, spolniti nam. izpolniti, ralo nam. oralo; tak
nam. tako, bliz nam. blizu, zarad nam. zaradi, zavolj nam. zavoljo.
b) V navadnem govoru samoglasnik sredi besede večkrat
izpade, na pr. bčela nam. bučela, djati nam. dejati, nadjati se nam.
nadejati se, sjati nam. sejati; kamen — rod. kamna nam. kamena;
mesec — rod. mesca nam. meseca; tovariš — rod. tovarša nam.
tovariša itd.
V pisavi se rabijo v obeh primerih popolnejše, prvotne oblike.
c) Korenski samoglasnik (polglasni e) izpada v besedah:
pes — rod. psa, daj. psu; sel — sla; posel — posla; sen — sna;
šev —š va (die Naht).
B. Izpreminjava soglasnikov.
§ 23. I. Soglasniki se p r e t a p l j a j o v s o r odne (Laut-
wandel), in sicer:
1. jezikovci.
1
s sledečim i v lj: p i l j e n iz pilien, pili-ti; s o l j en iz
solien, soli-ti; vol j en iz volien, voli-ti.
n s sledečim i v nj: gonj en iz gonien, goni-ti; menjen
iz menien, meniti; p len jen iz plenien, pleniti.
r s sledečim i v r j : umor j en iz umorien, umori-ti; stor-
j e n iz storien, stori-ti; š i r j en iz sirim, siri-ti.
n pred ustnikom b v m: b r amba iz branba, brani-ti;
hl imba iz hlinba, hlini-ti; p r ememba iz premenba, premeni-ti.
2. zobniki
.
d s sledečim j (i) v j : g r a j a iz gradja; g r a j e n iz gradjen
(gradien), gradi-ti; k l a j a iz kladja; so j en iz sodjen, sodi-ti.
t s sledečim j (i) v č: j e č a iz jetja, jetnik; mačeha iz
matjeha, mati; ml ačen iz mlatjen (mlatien), mlati-ti; p i ča iz
pitja, pi-ti.
st s sledečim j ( i ) v šč: puš čen izpustjen (pustien), pusti-ti;
p u š č a v a iz pustjava; r a š č a iz rastja, rast-em. — Gorenjščina
izpušča č v tej skupini in govori: goša nam. gošča, pušava nam.
puščava, grobiše nam. grobišče, kar ni, da bi posnemali.
d pred t v s: j e s t i iz jedti, p r e s t i iz predti, p a s t i iz
padti, da s t e iz dadte, vest iz vedt, s l a s t iz sladt.
t pred t v s: cvest i iz cvetti, p l e s t i pletti, me s t i iz metti,
