6
Opomba. 1.
Spomina vredna je posebnost štajerskega narečja okoli Rad
gone, Ljutomera in Ptuja, vse dolenjščine in notranjščine ob Krasu, kjer govorijo
v korenikah u namesto
u ,
na pr. k u p = kup, b u ča = buča, b r uno =
bruno, t u di = t ud i , k u pi t i = kupi t i .
2. Kot sprednjik se nahaja u v besedah: ud, uho, uj ec, uk, ul, ul i ca,
um, up, us nj e , u s t a . uzda , in še v nekaterih drugih, zlasti s predpono
u
sestavljenih besedah. V domačem govoru devajo radi predenj v, na pr. vud,
vuk, vum, v u s t a itd., kar se pa opušča v pisavi in v lepi izreki.
B. Soglasniki.
§ 12. Jezikovec r je dvojen: s a m o g l a s n i š k i in s o
g l a s n i š k i .
Samoglasniški ali zlogotvorni r se govori prav trdo in tvori
zloge kakor samoglasnik; pa pr. v r t = v-r -t; trd, grd, skrb,
brdo, brzda, vrtnar, čvrstev, oskrbnik.
Soglasniški r se izgovarja kakor v drugih jezikih, na pr.
riba, reka, roka, ruda, drevo, pero, dober, bistra, gospodar.
Jezikovec l je trojen:
1
. t r d i , poljskemu
l
odgovarjajoči l, kateri se kakor v(u)
izrekuje, in sicer:
a) v koreniki pr ed s o g l a s n i k i , na pr. dolg = dovg, polt =
povt, volk = vovk, žolna = žovna. Po Štajerskem proti hrvatski
meji govore: dug, put, vuk, žuna itd. — Jednako se glasi tudi
pred polglasnim e v obrazilih -ec, -en; na pr. tkalec = tkavec, po
slušalec = poslušavec, redilen = rediven, rodilnik = rodivnik.
b) na koncu besed (skoro po vsem Slovenskem), na pr. dal =
dav, igral = igrav, delal = delav, jel -jev, trpel - trpev, ljubil = ljubiv,
rekel = rekev (rekov, reku).
Opomba.
Na Koroškem in Gorenjskem govorijo trdi l
tudi pred trdimi
samoglasniki kot v(u), na pr.
puatno, masuo, dava, guava, uč,
nam.
platno,
maslo, dala, glava, luč.
2
. navadni s r e d n j i l, ki odgovarja nemškemu l, na pr.
leto, lipa, cvetlica, moliti, mleti.
3. mehki l , ki ga pišemo z
lj ,
na pr. ljub, zemlja, kralj,
Ljubljana, boljše, hvaljen.
Opomba.
V olikanem govoru se trdi l
izgovarja navadno kakor srednji,
t. j. nemški ali latinski l
;
na pr. d o l g, ž o l na, j a b o l ko: t k a l ec, p o s l u
š a l e c ; d a l , b i l , s u l , n e s e l , r e k e l ; t o p e l , m r z
el
.
Jezikovec n je trd in se izgovarja kakor v drugih jezikih:
nesti, nov, naš, nimam, — ali je mehek in kot tak se piše z
n j:
njiva, knjiga, njen, hranjen, konj, ogenj.
