34
pevcu ; mut ec — mu t c a , mu t cu ; g l u š e c — g l u š c a ,
g l u š c u ; kupe c — kupc a ; z a j e c — z a j c a ; or e l — or l a ,
oven — ovna ; nohe t — noh t a ; s emenj — s emn j a ;
deč ek — de č k a ; ogen j — o g n j a ; s i n e k — s i n k a ; s t a r
ček — s t a r č k a ; ubož č ek — ubožčka .
Navadno se e ne izpahuje v besedah: me s e c — me s e c a ,
kamen — k ame n a ; nikdar v besedah: č l ov e k — č l o v e k a ,
ko r en — k o r e na , j e l en — j e l e n a , kr emen — k r emena ,
p l amen — p l amena .
b) Korenski e izpada v besedah: pes — psa, psu, psom; sel
— sla; posel — posla; sen — sna; šev — šva (die Naht). Ohranil
se je pa v besedi: lev — leva, meč — meča.
c) Ako bi se po izpahnjenem gibljivcu združilo preveč so
glasnikov v nesoglasno celoto, ostane polglasnik v besedi; na pr.
jazbec — jazbeca; jezdec — jezdeca; mislec — misleca; mrtvec —
mrtveca; tekmec — tekmeca; izmislek — izmisleka.
Tako ohranijo svoj e tudi vse domače besede na -telj, kakor
prijatelj — prijatelja (ne: prijatlja); učitelj — učitelja; rešitelj —
rešitelja; voditelj — voditelja.
d) Pravilno se izpahuje e v domačih in tujih besedah na -elj,
kakor črevelj — črevlja, kašelj — kašlja, krhelj — krhlja, rogelj
— roglja, šapelj — šaplja, žrebelj — žreblja, brencelj — brenclja,
rabelj — rablja, parkelj — parklja, krempelj — kremplja, škratelj
— škratlja, tempelj — templja itd.
Opomba. 1.
Krivo je govoriti in pisati: krempelj — krempeljna, brencelj
— brenceljna, tempelj — tempeljna. Namesto: apostelj — aposteljna govori
in piši apostelj — apostelja ali apostol — apostola. Tako tudi: evangelij —
evangelija ali evangelj — evangelja, angelj — angelja.
2. Samoglasnik
i
se ne izpahuje; zatorej se piše: ribič — ribiča (ne
ribča); tovariš — tovariša; mladenič — mladeniča.
§ 69. a) Dvozložni in večzložni samostalniki na r vstavljajo
po vsej sklanjatvi j pred sklonilom, da r meče; na pr. gospodar,
rod. gospodarja, orod. z gospodarjem; cesar — cesarja; vodir —
vodirja; pastir —pastirja; mehur —mehurja; bramor — bramorja;
doktor — doktorja. Na pr. Uma mnogo, denarjev malo. (N. pr.)
— Brez vinarja ni goldinarja. (N. pr.)
b) Imena ne ž i v i h stvarij na -or ne privzemajo j, kakor
govor, javor, lavor, prapor, prizor, prostor, sator, tabor, tovor,
razor — rod. govora, javora itd. — Vendar: sladkor — sladkorja,
lapor — laporja (Mergel).
