37
s t r em en — s t r e m e n, voz — v oz, zob — z ob. Na pr. Zima
je bela ko golob, pa je volčjih zob. (N. pr.) — Polno dvorišče je njih
kon j , polna hiša črnih mo ž . (N. ps.) — To je sapa turških k onj
meglena. (N. ps.) — Njih je več ko mojih l â s na glavi. (Dalm.)
Opomba.
Zraven kratkih oblik nam rabi tudi navadni rodilnik, na pr.
konjev, loncev, možev, zobov itd., nikdar pa: ot r okov zraven jedino pravil
nega rodilnika otrok.
§ 76. Stara zvalnikova oblika v jednini na -e se je ohra
nila še v posameznih izrekih; na pr. Kaj ti pravim, sine ti!
(N. ps.) — O, kaj ti pravim, K r i š t o f e ! (N. ps.) — K r i s t e ,
usliši nas! — Aj ti b r a t e ! (Levst.)
III. Sklanjatev srednjih samostalnikov.
§ 77. Samostalniki srednjega spola se končujejo po trdih
soglasnikih na -o, po mehkih na -e. Prvi se sklanjajo po sklanjalu
mesto, drugi po sklanjalu pol j e.
Jednina.
Dvojina.
Im.
mest-o,
polj-e,
mest-i;
polj-i,
rod. mest-a,
polj-a,
mest,
polj,
daj. mest-u;
polj
-u ,
mest-oma,
polj-em a,
tož.
mest-o;
polj
-e,
mest-i,
polj-i,
mest. pri mest-u, polj-u (-i),
pri mest-ih,
polj-ih,
orod. z mest-om, polj-em,
z mest-oma,
polj-ema,
Množina.
Im.
mest-a,
polj-a;
rod.
mest,
polj,
daj.
mest-om,
polj-em,
tož.
mest-a,
polj-a,
mest. pri mest-ih, polj-ih,
orod. z mest-i,
polj-i.
Splošne opombe.
§ 78. Nekateri srednji samostalniki na -o podaljšujejo deblo
po vsej sklanjatvi s prirastkom -es, sicer pa se sklanjajo po
sklanjalu me s t o ; kakor č r e v o — č r e v - e s - a , d r e v o —
d r e v e sa , k o l o — k o l e sa, o k o — o č e s a, pero — peresa,
s l o v o — s l o v e s a , t e l o — t e l e s a , uho — u š e sa. Na pr.
Kar je ljubo očesu, to je tudi ušesu. (N. pr.) — On slovesa ne
