58
8. Samostalni števniki.
§ 127. Iz pridevnih števnikov se tvori množina samostal
nikov. Taki samostalniki so:
1. imena posameznih številk: samica, dvojka, trojka, četverka,
peterka, šesterka, sedmerka, osmerka, ali tudi: petka ali petica,
šestka ali šestica, sedmica, osmica, stotica. Iz nič je ničla = 0.
2
. imena takih stvarij, katere imajo dve ali več samic v
sebi, kakor dvojica, trojica.
Včasi rabimo tudi imena: č e t vo r i c a , p e t o r i c a , š e s t o r i c a itd., pa
le tedaj, kadar so vse stvari moškega spola.
3. imena, katera kažejo dele kake celote, kakor dvojina ali
polovica, tretjina, četrt ali četrtina, petina, šestina, osmina itd.
Na pr. tri desetine = 3/10; pet osmin 5/8.
Samostalnik č e t r t , rod. č e t r t i , nam služi osobito pri meri časa in
drugih rečij; na pr. četrt ure; četrt litra vocle; tri četrti kilogramov mesa.
4. imena denarjev, a) kovanih: šestica, desetica, dvajsetica;
— b) papirnatih: petak, desetak, stotak, tisočak.
5. imena vojaških predstojnikov: desetnik, stotnik itd., in
samostalniki: dvojčič — dvojček, trojčič — trojček.
6
. imena papirjeve velikosti (samega na sebi ali v knjigah):
četrtinka, osminka (osmerka), dvanajstinka (dvanajsterka), šestnaj-
stinka (šestnajsterka).
Opomba.
Pol je prav za prav samostalnik, pa se v številbi in v sestavah
po navadi ne izpreminja; na pr. o pol jedni, o pol dveh, dopoldne, včasi tudi:
o polu jedne, o pola dveh, dopoludne. — Do pol dneva nosi angelj vodo za
človekom. (N. pr.)
P o l se sestavlja z vrstilci, samostalniki in pridevniki; na pr. poldrugi
(jeden in pol), poltretji, polčetrti; poldan, polnoč, polbrat, polčlovek, polglasnik;
poldneven, polnočen itd.
B. N edo ločn i števniki.
§ 128. Nedol očni ali s p l o š n i števniki so:
1. p r e g i bn i , in sicer po svoji naravi:
a)
s amo s t a l n i k i , kakor t ema (najvišje nedoločno šte
vilo), s i l a , množina, mnoš tvo , ob i l i ca , t ruma , trop,
krde l o itd.
b)
pridevniki, kakor mnogi, noben, nekolik, ves, vsak;
mnogoteri, velikoteri, raznoteri, nekateri, -a, -o, itd.
