65
2. p r i d e v n i : kateri, katera, katero, ali koji, koja, koje;
čigav, -a, -o, ali čigavšen, -šna, -o, ali čij, -a, -e;
kak, kakov, -a, -o, ali kakšen, -šna, -o;
kolik, -a, -o, kolikšen, -šna, -o, ali koliker, -a, -o.
§ 189. Pridevni vprašalniki se pregibljejo kakor pridevniki,
samostalna kdo in k a j pa tako-le:
Im.
kdo,
kaj,
rod.
koga (čiga)
česa,
daj.
komu,
čemu,
tož.
koga,
kaj,
mest: pri kom,
pri čem,
orod. s kom,
s čim.
5. Oziralni zaimki.
§ 140. Oz i r a l n i (relativni) zaimki se ozirajo ali nana
šajo na osebo ali reč, o kateri se govori v drugem stavku. Ozi-
ralniki so:
1. s a m o s t a l n i : kdor in kar;
2. p r i d e v n i : kateri, katera, katero; koji, koja, koje;
nepregibni ki za vse spole in sklone;
kak, -a, -o; kakoršen, -šna, -oj
kolik, -a, -o; kolikoršen, -šna, -o.
§ 141. Pridevni oziralniki se ravnajo po sklanjatvi pridev-
nih imen, kdo r in k a r pa sklanjamo tako-le:
Im. kdor,
kar,
rod. kogar (čigar),
česar,
daj. komur,
čemur,
tož. kogar,
kar,
mest. pri kom-er (-ur), pri čem-er (-ur),
orod. s kom-er (-ur),
s čim-er (-ur).
6. Nedoločni zaimki.
§ 142. Ne do l o čn i zaimki kažejo na kako osebo ali reč,
katere nočemo ali ne moremo imenovati. Nedoločni zaimki so:
1. s amo s t a l n i : kdo, nekdo, nikdo ali nihče, malokdo,
marsikdo, vsakdo; kaj, nekaj, nič;
2. p r i d e v n i : kateri, kak, neki (nikdar: nek), nekateri,
marsikateri, marsikak, marsikakšen, vsak (ne: v s a k i ) , sle
herni, vsakateri, raznoteri, -a, -o; vse. vsa, vse.
Slovnica.
8. izd.
5
