Spregatev.
Glagol.
Kaj in koliker je g lago l?
§ 145. G l a g o l (Verbum, Zeitwort), v katerem se razodeva
vsa moč in krasota slovenskega jezika, se imenuje vsaka beseda,
katera dopoveduje, kaj oseba ali stvar dela, ali trpi, ali v ka
terem stanu se nahaja. Na pr. Kdor s e je , ta ž a n je . (N. pr.) —
Visoko le ta , nizko ob sed i. (N. pr.) — Brez glave s t o r je n o ,
gotovo i z k a ž eno. (N. pr.)
1. Glagoli so po svojem pomenu:
a) p r e h a j a l n i (transitivni), če prehaja njih dejanje na
predmet, ki ga imajo v tožilniku pri sebi; na pr. Tuja zemlja
ubi ja človeka. (N. pr.) — Kdor koprivo pozna , nagec skrije. (N. pr.)
b) n e p r e h a j a l n i (intransitivni), če ostaja njih dejanje
na samem osebku, ne prehajajoč na kak drug predmet, kakor
s p im, s ed im, s k a č em, r a s t em itd.; ali pa če se druži s
predmetom v katerem drugem odvisnem sklonu kakor v tožilniku,
na pr. s l už im t eb i , k a ž em mu itd.
Prvi so o s e b ko v i (subjektivni), drugi p r e dme t n i (ob
jektivni) neprehajalniki; na pr. Veliko drevje dolgo r a s t e . (N. pr.)
— Ne vprašaj, kje mačka s p i , da le miši lovi. (N. pr.) — Rajši
dobrim s l už im, kakor hudim zapovedujem. (N. pr.)
c) b r e z o s e b n i (impersonalni), ki nam rabijo samo v 3.
jedninski osebi, na pr. Bliska se, grmi in treska.
d) p o v r a t n i (refleksivni), ki naznanjajo kako povratno
dejanje v zvezi s povratnim zaimkom se. Nekateri povratni gla
goli nam nikdar ne rabijo brez povratnega zaimka, kakor č u
d i t i se, b a t i se, n a d e j a t i se itd.; drugi so sami ob sebi
prehajalnega pomena, kakor u č i t i — uč i t i se, v o z i t i —
v o z i t i se, mo t i t i — mo t i t i se itd. Na pr. Boj se Boga. —
Varuj se greha.
2. Po k a k o v o s t i dejanja, t. j. z ozirom na njega čas ali
trajnost so glagoli:
67
5*
