121
Predlogi z orodnikom
.
§ 206. Z orodnikom se vežejo:
1. na vprašanje s kom? ali s čim? predlog s (z);
2
. na vprašanje kje? predlogi: med, nad, pod, pred, za.
1
. S (z): Kdor s tujim denarjem hišo zida, kamenje na svoj grob
nosi. (N. pr.) — Bolezen gre z vozom v človeka, iz človeka
po niti. (N. pr.)
2
. med: Med dobrimi sosedi je dobro živeti, dobro umreti. (N. pr.)
nad: Nad mano, pod mano, krog mene je Bog. (Vilh.)
pod: Kdor ima pod palcem groš, ta je mož. (N. pr.)
pred: Slovenci radi zakrivajo svoje stare navade pred tujimi
ljudmi. (Vodn.)
za: Krivica se za mizo smeje, pravica pa za vrati joče. (N. pr.)
Veznik.
Kaj in koliker je veznik?
§
207.
Vezniki so členice, katere vežejo posamezne besede
ali cele stavke v skupine. Po Djihovi rabi v priredno- in pod-
redno-zloženih s t a v k i h jih ločimo v p r i r e dn e in pod r e dn e
veznike.
1. P r iredni vezniki.
Po svojem pomenu so priredni vezniki:
a)
vezalni:
i, in, ino; pa; ter; tudi, i; i — i; ne le — ampak
tudi; ne samo -— temveč tudi; ne — ne, ni — ni, niti — niti; tako
— kakor; dalje; poteni, potlej; k temu, nato, vrh tega; naposled.
Včasi — včasi; zdaj — zdaj; nekaj — nekaj; nekoliko — nekoliko;
deloma — deloma. Kakor, kot, ko; namreč; zlasti.
b)
protivni:
a, ali; pa, pak; toda; le, le da; samo; samo da;
vendar, vendarle, pa vendar; pri vsem tem. Ne — ampak; ne
— temveč; ne — marveč; ne kar, ni pa kar.
c)
ločilni:
ali; ali — ali; bodi(si) — bodi(si).
d)
vzročni:
zakaj, kajti; saj; sicer; drugače; inače.
e)
sklepalni:
zato , zatorej, torej; zategadelj, zategavoljo,
zaradi tega; vsled tega; po takem, po tem takem; tedaj.
