-ec (za ženske osebe -ka ali -ica). To končnico jemlje slo
venščina zelo rada v rabo in jo pritika raznim govornim razpolom.
a) Kadar hočemo imenovati moško osebo po nje domo
v an j u , rodu ali o p r a v i l u , pritaknemo pripono -ec imenom
naravnost na deblo ali na druga obrazila, posebno na -jan in -ar ;
na pr. Avstrijanec, Ižanec, gorjanec, poljanec; Kranjec, Korošec,
Slovenec, Nemec; samotarec, životarec; — Avstrijanka, gorjanka;
Kranjica, Korošica, Slovenka, Nemka; samotarka.
b) Kadar zaznamujemo moške osebe po njih l a s t n o s t i h ,
pridevamo obrazilo -ec pridevnikom in zaimkom; na pr. belec,
črnec, glušec, gologlavec, grbavec, jedinec, krivec, kruljavec, lažnivec,
mutec, pešec, potomec, prednamec, slepec, svojec; ujedavec, zaprav
ljivec; — belka, gologlavka, lažnivka, slepica.
c) Kadar hočemo imenovati de l u j o čo os ebo , pridenemo
pripono -ec glagolski koreniki ali tvorno-preteklemu deležniku;
na pr. brivec, godec, jedec, jezdec, kosec, kupec, mislec, pevec, pivec,
plevec, strelec, ženjec; igralec, morilec, pisalec, plesalec, poslušalec,
svetovalec, tkalec, volilec; — pevka, plevica, ženjica; igralka, morilka,
plesalka.
d) Trpno-preteklemu deležniku pritaknjena, zaznamuje konč
nica -ec t r pe č e osebe; na pr. dojenec, poslanec, rejenec, učenec,
utopljenec, znanec; — dojenka, poslanka, rejenka, učenka.
e) Pritaknjena svojilnim pridevnikom, pomenja žgane in druge
t e ko č i ne , ali tudi d r e v e s n e de l e ; na pr. brinovec, hruševec,
pelinovec, slivovec, tepkovec; — bezgovec (bezeg), gabrovec (gaber),
jesenovec (jesen).
f ) Samostalnikom in pridevnikom dodana, izraža kemi j ske
prvine in snovi; na pr. beljakec, grenec, kislec, oglenec, okisanec,
vlečec, žlezec.
-ek pomenja:
a) pritaknjena glagolski koreniki, dov r š eno d e j a n j e ali
nas l edek dot i čnega de j anj a ; na pr. dogodek, dohodek, ovirek,
pridelek, prilepek, obrodek, učinek, navržek, ogrizek, nameček, zaslužek.
b) trpnemu deležniku dodana, izraža učinek kakega dejanja;
na pr. dobitek (dobiček), osnutek, ostanek, razvitek, začetek, izgubitek.
-telj (za ženski spol se dodaje -ica). Ta lepoglasna končnica
prirašča nedoločnikovemu deblu nedovršnih glagolov ter zaznamuje
