2. Prilastek je iz osebka:
Drevo rodi sad;
odtod:
sad drevesa
ali
drevesni sad. Učenec ima bolezen: bolezen učenčeva. Ptice pojejo:
ptičje petje. s rce moli: molitev srca
ali
srčna molitev.
Tak rodilnik
se imenuje subjektivni rodilnik.
3. Prilastek je iz predmeta (objekta):
Udarec povzroča smrt:
odtod:
smrtni udarec. Ta dan je prinesel smrt: smrtni dan. List
spričuje zrelost: zrelostni list. Pismo namestuje govor: namestnik
govora.
Tak rodilnik se imenuje objektivni rodilnik.
§ 335. Prilastek more biti prireden ali podreden.
Priredni prilastek se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu
in številu, samostalniški pa le v sklonu. Za priredne prilastke
nam rabijo:
1. Pridevniki, deležniki, zaimki in števniki, n. pr.
Dober glas
seže v deveto vas. Zlat ključ vsaka vrata odpre.
2. s amostalniki, ki stoje namesto pridevnikov, n.-pr.
lev ko
smatinec; čebela delavka (delavna čebela); mož poštenjak (p o s ten
mož).
Te vrste prilastki so v slovenščini silno redki. Neslovensko
je n. pr.
vzor-mož
(prav:
vzoren mož
ali
vzor moža); vzor-delo
(prav:
veledelo, veliko delo, vzorno delo).
s amostalnik, ki je istoveten (identičen) z drugim samostal
nikom, se imenuje pristavek (apozicija), n. pr.
k r a l j Aleksander,
p e s ni k Prešeren, p i s a t e l j Finžgar, me s to Ljubljana, r eka s ava.
Če ima pristavek kak pridevniški prilastek, stoji navadno
za imenom, ki ga določa, n. pr.
Kralj Matjaž, slovenski narodni
junak, spi pod Triglavom, najvišjo goro na s lovenskem.
—
Trubar,
p r v i s l o v ens ki p i s a t e l j , je bil doma na Raščici.
Prilastek se rabi:
1. Pridevno, če pomeni neko stalno lastnost, n. pr.
Pošten
človek se ne laže. Dobro blago se samo hvali.
2. Povedno, če izraža samo slučajno stanje.
Povedni prilastek je lahko pridevnik (deležnik), samostalnik
itd., n. pr.
Vrnil se je zdrav in vesel. s srcem obupnim je prišel
domu.
(Preš.)
V take misli zatopljen sem hodil danes po mestu.
Našli so ga mrtvega. Ne bom ga pustil lačnega.
s amostalnik se rabi z veznikom
ko(t)
ali brez njega, n. pr.
Kot značajen človek živim, kot značajen človek umrjem.
(Cankar.)
Tam služi kot učitelj. Umrl je junak
(= kot junak), (čop je)
mla
deničem v Reki, Lvovu in Ljubljani neutruden učenik, um vedril.
(Prešeren, Grobni spomenik Matiji Čopu.) —
Ljubi otroci, jelite,
