kako,
n. pr.
s em videl
,
da svoj čoln po sapi sreče,
—
komur so
vražna je, zastonj obrača; (sem videl), kak veter nje nasproti temu
vleče,
—
kogar v zibeli videla je berača.
(Preš.)
Izjavnim stavkom sorodni so po j as ni l ni (eksplikativni)
stavki, v katerih se pojasnjuje kak samostalnik, pridevnik, zaimek,
prislov ali glagol glavnega stavka, n. pr.
Resnica je, da na zemlji ni
stalne sreče
. —
Vsi so pripravljeni, da gredo v vojsko.
—
Boljše je,
da ostanete v šoli.
—
Južni veter naznanja, da se bo napravilo za
dež.
2. Oziralni (relativni) stavki.
Oziralni zaimki se ujemajo z besedo, na katero se nanašajo,
v spolu in številu, sklon pa določa njih pomenl n. pr.
Kdor se Boga
ne boji, ga tudi ljudi ni sram.
—
Komur se delo ne pristudi, ga
pošteno prevedi.
—
Po planinah rasto cvetice, kakršnih ni po dolinah.
§ 328. Oziralni stavki se dele v dve vrsti:
1. V stavke z oziralnimi zaimki, ki se nanašajo na določeno
osebo ali stvar (paratetični1 oziralni stavki; glej § 210, 1, 2),
n. pr.
To ni za velikana, ki se mu pravi Brdavs, pa tudi zame ne,
ki mi pravite Krpan.
(Levst.) —
Tista pšenica, ki jo zdaj kupuješ,
je snetjava.
2. V stavke z oziralnimi zaimki, ki se nanašajo na nedo
l očene osebe ali stvari (hipotetični oziralni stavki), n. pr.
Kdor
je zadovoljen, najmanj potrebuje.
—
Vsaka pšenica, katero kupujem,
je snetjava.
(Škrabec.) —
Tako se godi vsakemu, kdor išče boljšega
kruha, kakor je bel.
(Levst.) —
Kjer se dela vse nedelje, tam se
sreča mimo pelje.
(Nar. preg.) —
Kadar denar poide, pamet pride.
—
Kamor se drevo nagne, tja pade.
Te vrste oziralni zaimki imajo splošen značaj, n. pr.
Kdor
drugemu jamo koplje, sam vanjo pade;
to pomeni: Če jaz kopljem,
bom jaz vanjo padel; če ti koplješ, boš ti padel. . . t. j. kdorkoli
koplje, bo padel. Ker so ti zaimki splošnega (hipotetičnega) zna
čaja, so stavki s temi zaimki hipotetični (pogojni) stavki brez
hipotetičnih (pogojnih) veznikov.
Relativna zveza. V paratetičnem stavku stoji relativni za
imek
kar
namesto časovnega prislova
tedaj
ali zaimka
to,
n. pr.
Vse je bilo tiho, kar nekaj zašumi v listju.
To je treba tako
razumeti: Vse je bilo tiho: tedaj nekaj zašumi. Namesto tedaj
1
Beseda pa r a t e t i č en izraža določeno, hipotetičen nedoločeno (splošno)
razmerje.
