206
vrat
(prav: vrata)
za seboj.
(Zgled iz časnikov.)
Poslovil se je
, ne
da bi črhnil besedice
(pomeni: Poslovil se je, a ni se poslovil tako,
4a bi bil črhnil besedico.
Premi in odvisni govor.
§ 320. Govor kake druge osebe navedemo lahko dobesedno
(direktno), t. j. tako, kakor ga je kdo govoril, ali pa v odvisni
( i nd i r ek t n i ) obl i ki z veznikom
da,
ki pa se v nadaljnjem
pripovedovanju lahko opušča.
Zaimki premega govora se v odvisni obliki izpremi-
njajo glede na osebo, ki pripoveduje tuji govor.
Premi govor označujemo navadno z narekovajem („“), pred
katerim stoji po napovednem s tavku dvopičje.
V premem govoru ostanejo isti časi kakor v odvisnem
govoru.
Odvisni govor govori druga oseba kakor pa premi govor,
n. pr.
Učitelj pravi: „Učenec, pojdi k tabli !“
(to govori uč i t e l j ) .
Odvisni govor:
Učitelj pravi učencu, naj pride k tabli
(to govori
neka druga oseba, t. j. pripovednik, ki pripoveduje o učitelju).
Premi govor,
1.
Kristus nam veli: Ljubite
s e med seboj!
2.
Krpan odgovori:
„
Lepa hvala
vam bodi za pisemce, da ga bom
v zobe vrgel vsakemu, kdor me
bo ustavljal na cesti. Pri vas pa
ne bom ostajal čez noč, ako se
vam ne zamerim s tem.“
3.
Cesar mu de: „Nič se ne
boj; to bom že poravnal sam brez
tebe.“
4.
„Idi v mesto“, so mi rekli
oče, „ter nakupi, česar potrebu
jem za praznike.“
Odvisni govor.
1.
Kristus nam veli, da naj
se ljubimo med seboj.
2.
Krpan odgovori, da jim
bodi lepa hvala za pisemce
,
da ga
bo v zobe vrgel vsakemu, kdor ga
bo ustavljal na cesti. Pri njih
pa (da) ne bo ostajal čez noč,
ako se jim ne zameri s tem.
3.
Cesar mu de, da naj se nič
ne boji; (da) to bo že poravnal
sam brez njega.
4.
Oče somi rekli, da naj grem
v mesto ter nakupim, česar po
trebujejo za praznike.
Nepopolni (eliptičen) stavek.
§ 321. Prostemu in zloženemn stavku včasih manjka kak
člen, ki ga oblika stavka zahteva, a ga lahko dopolnimo v mislih,
ker je obsežen v okoliščinah. Tak stavek je po obl i ki nepo-
