volje
. —
On je nagle jeze.
—
Ta zlat je kova znanega
. (Mikl.) —
s lomšek je bil blagega srca.
—
Ti spisi so Antona Martina s lomška
.
3. V tožilniku, n. pr.
Izkazal se je pravičnega moža.
—
Ime
nujem te prijatelja;
namesto tožilnika stoji navadno sklon s pred
logom
za,
n. pr.
Bil je izvoljen za kralja
. —
Imenovan je za uči
telja
— ali orodnik (po drugih slovanskih jezikih):
imenovan je uči
teljem;
če je dvojina:
imenovana sta bila učiteljema;
v množini:
imenovani so bili učitelji.
4. V kakem sklonu s predlogom, n. pr.
Bil sem pri gospodu
za hlapca.
(Levst.) —
Tam je služila za deklo.
—
Pitali so jih
z lenuhi
(Jurčič; pomeni: imenovali so jih lenuhe).
Iz Vrbe je doma
in za P r e š e r n a se piše.
(Tavčar, Izza kongresa.)
Za doktorja
se uči
(isti).
Vezanje povedka in osebka.
§ 333. 1. Povedek z eno os ebkovo be s edo.
Povedek se ujema z osebkom v spolu, sklonu in številu.
Kadar tvori osebkovo besedo kak števnik (od pet začenši)
z delnim rodilnikom, stoji določeni glagol v ednini srednj. spola,
povedno določilo pa se ujema z delnim rodilnikom v sklonu, spolu
in številu, n. pr.
Pet ljudi je prišlo. Veliko l judi je razgr i nj al o
svoja oblačila po poti. K a r jih je bilo pravi čni h, vsi so bili oteti.
Z osebkovo besedo v ednini se druži povedek ali povedno
določilo večkrat v množ i ni in sicer:
a)
Kadar govorimo o osebah, katere posebno spoštujemo, n. pr.
Le tiho bodi
,
Dela,
pa nič ne maraj, videla boš svojo mater; jaz ti
pravim, da jih boš videla
, č
e so le še živi.
(s trit.)
„Tvoja mati je
bolna, kajne?“ vpraša ga gozdar. Te besede so Tončka zbodle. Tako
ni nihče o njegovi materi govoril, vsak je rekel: Mati so bili, so
rekli.
(Erjavec, Hudo brezno.)
b)
Kadar je osebkova beseda skupno ime (gl. § 131), kakor
gospoda, družina, žlahta, deca;
v povedku stoji moški spol, n. pr.
Gospoda so vsi malojedni.
(Levst.) —
V hiši družina zbudi se. Ali
tedaj, ko spet poležejo znova družina.
(Valjavec.) —
Gosposka te
bodo zaprli.
(Jurčič, Tihotapec.)
Beli Kranjci in Prekmurci govore:
deca govorijo; gospoda se šetajo;
družina delajo.
2. Povedek z več os ebkovimi be s edami.
