Opomba. 1. Glagoli
varovati
(česa),
okusiti, izkusiti, uživati, čutiti
,
vpra
šati, poslušati, zaslišati
,
pomniti
,
pozabiti, omeniti
in še drugi enakega pomena
se drnžijo po starem z r o d i l n i k o m , zdaj navadno s t o ž i l n i k o m .
s vojega
dvora varuje.
(Trub.)
Bog varuje naših otrok.
(Krelj.)
Poglejte mojih rok.
(Trub.)
Lune vpraša solnce rano. Poslušajte pametnih mož!
(s tritar.)
Mencev sem
prosil, koscev sem prosil.
(Levst.)
2. s emkaj spadajo tudi glagoli s predlogom
do
zloženi, kadar se ime
nuje stvar ali reč, ki se doseže, kakor
dočakati, dorasti, doseči, doslužiti, do
speti, doživeti.
N. pr.
Č
e hočeš starosti doživeti, ogiblji se mehkuženja! Dorastli
sta roži vrha cerkve.
§ 347. V r od i l n i ka s t oj i predmet , če se glagolsko
dejanje razteza čez del predmeta (delni rodilnik), n. pr. daj
vina
(t. j. nekaj, ne vsega). Takemu rodilnika lahko vselej dodenemo
v mislih
kaj, nekaj, nekoliko, malo
itd.
N. pr. Da ima človek
sape
v dihanje in
hrane
v življenje,
mora biti zadovoljen. (s trit.) — Dekle je zajemalo v vedro
vode
— v vedro kovano,
vodice hladne.
(Levst.) —
Vode
bo treba na
nositi. (Finž.) — Nakosi detelje; nakupi si grozdja; naloži krme;
nanosi prsti; naprosi delavcev; navozi kamenja; prilij vode; pri
nesi sadja; pripelji žita; privrzi soli (= nekaj, malo soli)!
Delni rodilnik stoji kot predmet lahko tudi po predloga po;
n. pr. Pojdi po vode; skoči po vina; teci po mleka! (Mikl.)
§ 348. Mnogo glagolov in pridevnikov zahteva predmet v
kakemsklona s predlogom (predlogovni, prepozicionalni predmet).
N. pr.
skrbeti za kaj; po zdravju vprašati; za dež prositi;
premišljevati o čem; jeziti se nad kom; upati na kaj; zanesti se na
koga; verovati v kaj; lakomen na denar; bogat s cim; mrtev biti
na kaj
(= rad imeti) itd.;
hrepeneti po čem.
Predmet v nedoločniku n. pr.
Učite jih izpolnjevati vse, kar
koli sem vam zapovedal. Učite jih moliti.
(Mikl.)
§ 349. Predmetni stavek izraža in nadomešča predmet
glavnega stavka.
Predmetove odvisnike vežejo z glavnim stavkom:
1. Oziralni zaimki:
kdor, kar, kateri, ki
itd.
N. pr.
K d o r ne sp o š t u j e s t a r i h , se mu ne bo dobro go
dilo
(z glavnim stavkom vprašamo:
komu
[predmet v daj.] se ne
bo dobro godilo?)
Kdor ne spoštuje starih
(predmetov stavek).
Kdor
ni dalje prišel ko do korita, temu je vsaka mlaka morje. Varuj se
tistih, ki se ti prilizujejo.
2. Vprašalni zaimki:
kdo, kaj
itd. in vprašalni členki:
kako,
koliko, ali, li, če
itd.
Breznik: s lovenska slovnica. 4. izd.
15
