224
c)
Pri pridevnikih, ki pomenijo škodo ali ko r i s t,
ž ino ali odda l j eno s t, enako s t ali podobnos t, s ovra
š t vo ali p r i j a t e l j s tvo itd., kakor
koristen, škodljiv; primeren,
prikladen, enak, pristojen, vdan, všeč, blag, mil, dober, drag, ugoden,
potreben
itd.
N. pr. Vsa dežela ni našla moža, pripravnejšega
temu poslu.
(Levstik.)
V dajalniku stoji oseba ali stvar, kateri se godi ali je kaj
na ko r i s t ali v škodo (dativus commodi et incommodi); n. pr.
s ebi seješ, sebi tudi žanješ. Prva šola je mladeniču jutrnja zarja.
Novo koso bom si spravil in te rože bom pokosil.
(Nar. pes.)
Pri glagolih
priučiti se, privaditi se
stoji dopolnilo v da
jalniku, n. pr.
priučiti se čemu;
poleg tega se rabi tudi rodilnik.
s mer kakega dejanja se izraža lahko tudi v sklonu s pred
logom, n. pr.
do staršev pisati, obrniti se do koga, prošnjo do koga
imeti, trd do ubogih, proti komu delati
itd.
§ 346. V rodilniku imajo predmet:
a)
s amostalniki
groza, strah, sram, skrb, misel, volja,
kadar
jih rabimo z glagolom
sem, biti
v 3. os. edn. srednj. sp.; osebni
predmet je v tožilniku, stvarni pa v rodilniku, n. pr.
Ne bo v a s
(predmet v tož.)
groza smrti. Tega me je sram. s estro je strah
tolovajev.
(MikL)
Naše otroke je bilo strah volka. Groza me je bilo
pošasti.
s amostalniki
skrb, mar, žal, škoda
se rabijo tudi s predlogom
za v tožilniku, n. pr. Škoda
za denar! Za staro vero
naj ti bo
vselej mar!
b)
Pridevniki
željen, lakomen, skrben, potreben, poln, vreden,
kriv, deležen
itd. N. pr. Bog je
hvale
vreden, človek pa
pohvale.
c)
Po v r a t n i k i in tudi tisti glagoli, ki imajo os ebni
predmet v tožilniku, stvarni predmet v rodilniku. N. pr.
dela
se
lotiti;
službe
se naveličati; bati se
cesa; spomniti se, plašiti se,
sramovati se, držati se, prijeti se
itd.
c)
Glagoli, ki pomenijo kako žel jo, zaht evanj e ,
t rebo in pomanjkanj e , imajo večinoma svoj predmet v ro
di l ni ku pri sebi, kakor
iskati, čakati, prositi, ždeti, upati, hoteti,
potrebovati, stradati, pogrešati.
N. pr.
Kruha bo stradala. Varujte se lakomnosti. Rešite me te
voze. Ogibaj se slabe tovarišije.
(Mikl.) —
Kaj čaka drage nas e
domovine?
(Levst.)
