N. pr.
Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se služi kruh. Kdo
ve, koliko let mu je odločenih? Vprašal sem ga, če ga je to kaj bolelo,
pa je rekel, da nič.
3. Veznik
da.
N. pr.
Pesnik Resman mi je nekoč tožil
,
da v mladih ljudeh
hi več navdušenosti, ne več veselega, ponosnega razmaha, ne svetega
ognja, ki gori s plamenom v duši. Rekel je še, da se mu zde obrazi
otrok trudni in postarni; oči da so ugasle, život da je sključen,
korak omahujoč, glas šibak.
(Cankar.)
Opomnja. Po glagolih
zahtevati, ukazati
,
veleti, prositi, opominjati
itd.
stoji lahko želelni naklon brez veznika
da;
n. pr. Rekel mi je,
naj
pridem
k nj emu (nam. da naj pridem). Pr i odhoda so mi oče na roč al i,
naj
se pri dno nčim.
Za
2
. osebo stoji lahko
da
z velelnikom, n. pr. Rekel sem ti,
da pridi
pozneje;
r ek e l s em vam,
da pridite pozneje.
Veznik
kar
ima pomen pr edme tovega odvi sn ika tudi v nepodrednem
stavku, n. pr.
Kar ustrelil ga je
(pomeni: Nič drugega ni storil kakor to,
da
ga
je ustrelil). Kar obmolknili so
(nič niso storili kakor to, da so obmolknili).
Prislovna določila.
§ 350. s prislovnim določilom (adverbiale) se natančneje
določa povedek glede na kraj, č a s , nač i n in vzrok.
Prislovno določilo more biti:
1. Kaka posamezna beseda:
a)
Razni prislovi, n. pr.
Počivaj
mimo, angel šibki, počivaj srečno, s rečno v topli zibki.
(Greg.)
b)
s amostalnik s predlogom, n. pr.
Na bregu stojim in v mo r j e
strmim: p o d mano srdito val ovje rohni ob k amn i t o bregovj e.
(Greg.)
c)
Namenilnik kot vzročno določilo, n. pr.
s v. Ciril in
Metod sta prišla na Moravsko o z n a n j a t sv. vero.
2. Odvisni stavek (prislovni odvisnik); taki stavki naznanjajo
kraj, čas, način, vzrok, nasledek, namen, pogoj in dopustitev,
zato se zovejo krajevni, č a s ovni , nač i novn i , v z r o č n i . ..
odvisniki.
1. Prislovno določilo kraja.
§ 351. Prislovno določilo kraja stoji na vprašanje
kje?,
kod?, kam?
(glej § 268).
N. pr.
s olnce se od da l e č skriva, vrana leta okrog hi š e ,
tenek veter z una j piše. Tam na k l ancu je vse živo, vkup so i z
vasi otroci, vsak sani v p r e m r l i roci vozi in drži se krivo.
(Jenko.)
Krajevne odvisnike vežejo z glavnimi stavki oziralni pri
slovi
kjer, koder, kamor, odkoder, kjerkoli
itd. V glavnem (nad-
