228
b)
Dokler ne z dovršnim glagolom zaznamuje: da traj
janje glavnega stavka le dotlej, ko n a s topi de janj e v odvis
niku; n. pr.
Kako lepo se rosa bliska, d o k l e r j u t r a h l ad ne
mi ne !
(Preš.)
Do k l e r ni čl ovek v z eml j o l e g e l , po sreči
hrepeni.
(Medved.)
Zgled:
Lakonski narod je bil hraber, dok l e r s o Likurgovi
zakoni ime l i veljavo
. Toda:
Lakonski narod je bil hraber
,
d o k l e r
Likurgovi zakoni n i s o i z g u b i l i veljave
.
Opomba. Namesto veznika
dokler ne
stoji včasih tudi da; n. pr.
Čakaj
,
da pride
. —
Mogla umreti ni stara s ibila, da so prinesli ji z doma prsti
(=dokler ji niso prinesli .
.
.).
(Preš.)
4. Kar, odkar, dokar; n. pr.
Kako se vam je godilo, mati,
ka r s e n i s va v i d e l a?
(s trit.)
A marsikje na srcu živ jih trn
skeli, o d k a r te ni.
(s ardenko.)
Opomba. Veznik
kar (ravnokar
,
pravkar)
more imeti č a s oven pomen
tudi v n e p o d r e d n em stavku, n. pr.
Ravnokar je odšel
pomeni:
ravno
[zdaj]
je to, da je odšel =ravno zdaj je to, ko je odšel.
(Musič.)
5. Preden, prej ko, da; n. pr.
Priporoči se Bogu, p r e j ko
gr e š na morj e.
—
Pr e d e n s e l o t imo d e l a , preudarimo
konec!
—
„Mudi se mi domov za peč, ali poprej vendar ne
pojdem, da tebi glavo vzamem“, pravi Krpan Brdavsu
. (Levstik.)
6. Kakor hitro, komaj, brž ko, precej ko, toliko da, da
le; n. pr.
Ka k o r h i t r o z ačne bes eda ma t e r i n a um i r a t i ,
peša že tudi narodna slava in moč.
(s lomšek.)
T
ol i ko da s em
mu reč p o k a z a l , jo je že hotel imeti.
7. Naiuesto odvisnika sme stati tudi tvorno sed. in pret.
deležnik, n. pr.
Gr ede
(= ko gre)
v zaton še solnce svet pozdravi
.
In vas p o r a z i v š i
(=ko so vas porazili)
so divjali Turki naprej
.
3. Prislovno določilo načina.
§ 353. Prislovno določilo načina naznanja
a)
mero pri mer
jenju,
b)
način (sredstvo, družitev),
c)
nasledek in
č)
dopustitev
v glavnih in odvisnih stavkih.
a)
Prislovno določi l o mere (primere).
§ 354. Prislovno določilo mere (primere) pri primerjanju
stoji v g l avnem s tavku na vprašanje
koliko? koliko
(kaka
stvar)
meri?
N. pr. Bilo jih je na stotine; blaga na kupe; za
prst debel, pet sežnjev širok; mnogo delati, veliko trpeti; on
največ trpi; po postavi delati (= kakor postava terja); po črki
