srednjega spola. V dajalnika stoji oseba, ki občut i potrebo
skrb, mraz itd.
N. pr. skomina
mu
je; znoj
mi
je; mraz
mi
je bilo; mar
mi
bode; ni
mu
bilo vrste; ni
mi
treba palice.
b)
Pri izrazili:
ime je, pravijo, rekajo, nadeli so
itd. Os eba
ali s t var , kateri se daje ime, stoji v daj al ni ku, ime samo
pa v imenova l n i ku (povedni imenoval ni k) .
N. pr. s ova
sinici glavana
pravi.
c)
Pri glagolih, ki pomenijo občutke , kakor
hoče se, noče
se, gnusi (gabi, studi) se.
N. pr.
Komu
se ne toži po dobrem pri
jatelja?
Zeha (zdeha) se mi; dremlje se mu; dozdeva se jim; hoče
se mi piti; hotelo se mu je glasno zaječati.
č)
Pri glagolu
biti (sem),
kadar naznanja osebo ali stvar,
ki ima kaj v svoji lasti ali moči. N. pr.
Ni ti
do resnice;
meni
je do pravice. Petdeset let
mi
je.
V d a j a l n i k se deva os eba, kadar dajemo na znanje, da se godi ali
ne godi kaj po naši ali po volji koga drugega (čustveni dajalnik; dativus
ethicus); n. pr. Po Dunaju
mi
dirja v skok. To so
vam
bili pravi korenjaki!
Zakaj
mi
ne ostaneš doma? Fant
vam (ti)
očeta ne nboga.
§ 345. V dajalniku stoji oseba ali stvar, kateri je glagolsko
dejanje namenjeno.
a)
Pri prehodnih glagolih, kadar se imenuje oseba, na
katero prehaja dejanje kot na bolj oddaljeni predmet, medtem
ko stoji stvarni predmet v tož i lniku.
N. pr.
Bogu
posojuje, kdor
ubožcu
daruje. Vrana
vrani
oči
ne izkljuje.
b)
Pri mnogih prehodnih glagolih, kakor
koristiti, škoditi;
pomagati, streči; veleti, zapovedovati; odgovoriti, braniti; zaupati,
slediti, verovati; priseči, pretiti; vladati, gospodovati; služiti
(tudi
s tožiln.),
zahvaliti se;
(tudi:
zahvaliti koga).
N. pr. Kdor molči,
desetim
odgovori.
Lažniku
ne verjamemo,
četudi resnico govori.
c)
Pri povratnih glagolih:
čuditi se komu, čemu
(ne:
nad
kom, nad čim!), smejati se, posmehovati se, prilizovati se, rogati
se, zahvaliti se, smiliti se, poznati se, videti se, spodobiti se
itd.
N. pr. Ne posmehuj se
sivi glavi!
—
Lepi besedi
se spodobi
tudi lepa oblika.
Opomba. Dajalnik nam rabi tudi pri p o v r a t n i k i h , kakor
umakniti
se, odtegniti se, skriti se, odpovedati se, ogniti se, braniti se komu, ponuditi se
(komu za spremljevalca),
n. pr. s e
čebelam
braniš, kajne? (Detela.) Obrani me,
moj Bog,
mojim sovražnikom.
(Dalmatin.)
