Slovenska slovnica 1934 - page 215

1
.
Z oziralnimi zaimki
kdor
,
kar
,
kateri
,
ki
itd., n. pr.
Kdor
stoji pod kapom,
je moker. Hudobec je,
ki svojih staršev ne spo­
štuje.
(s lomšek.)
2. Z vprašalnimi zaimki in vezniki
kdo, kaj, kako, koliko,
ali, li
itd., n. pr.
Kaj je človek bil,
se da uganiti;
kaj bo,
s časom
razjasniti. Ni nam znano,
ali posije solnce tudi pred naša vrata.
3. Z veznikom
da, če,
n. pr.
D
a Bog za nas skrbi,
to nas
tolaži vse žive dni. Največja nesreča je ta,
č
e kdo sovražnike svoje
za prijatelje ima.
(s lomšek.)
Povedek.
§ 331. Osnovne pojme o povedku išči v § 310.
Povedek (predikat) pove, kaj osebek de l a ali kaj z njim je.
To, kar osebek dela, se izrazi s pravim glagolom, n. pr.
Učenec piše. Ptica poje. Mati je prišla.
Kaj je z osebkom, se pove z glagolom nepopolnega pomena
biti (sem),
ki se rabi v zvezi s samostalnikom, pridevnikom ali
drugim istovrstnim besednim razpolom (zaimkom, števnikom, pri­
slovom), n. pr.
Prešeren je pesnik. Učenec je priden. Hiša je naša.
s ola je blizu. Ti si prvi.
Povedek obstoji iz nepopolnega glagola
sem (biti)
in iz sa­
mostalnika, pridevnika ali podobnega besednega razpola; tedaj:
Prešeren
(osebek)
je pesnik
(povedek).
Učenec
(osebek)
je priden
(povedek). Enako:
Mati
(osebek)
je prišla
(povedek).
Nepopolni glagol
sem (biti)
se imenuje povedkova vez1 (ko-
pula), ki veže samostalnik, pridevnik in druge podobne besede z
osebkom. Ti besedni razpoli so prava vsebina povedka.
§ 332. Kakor
biti (sem)
tako potrebujejo še neki drugi gla­
goli z nepopolnim pomenom posebnih pojasnil, ki glagol dopol­
njujejo. Tako določilo se imenuje povedkovo določilo. Taki gla­
goli so
postati, nastati, ostati,
in povratniki
zdeti se, imenovati se,
klicati
itd.
Povedkovo določilo more biti:
1. V imenovalniku, n. pr.
Zdiš se mi nesrečen. Beseda je meso
postala. s estra je ostala sama. Pravi Bog se kliče Bog ljubezni.
(Preš.)
2. V rodilniku, ki pove, čigava je kaka reč (svojilni rodil­
nik) ali kakšna je (kakovostni rodilnik), n. pr.
Bodimo dobre
1
Prvotno je bil
biti (sem)
pravi glagol in je pomenil ž i v im , b i v am ;
pozneje je pomen oslabel.
I...,205,206,207,208,209,210,211,212,213,214 216,217,218,219,220,221,222,223,224,225,...266
Powered by FlippingBook