Podredje.
§ 326. Odvisni stavki nadomeščajo posamezne člene glav
nega stavka.
Odvisni stavki se imenujejo po tistem stavčnem členu, na
mesto katerega stoje. Odvisni stavek je:
a)
Os ebkov s t avek , če stoji namesto osebkove besede,
n. pr.
Lažnivec krade; lažnivec
je osebkova beseda; namesto te
rabimo lahko stavek:
Kd o r l a ž e
(osebkov stavek),
krade.
b)
P r i l a s tkov s tavek, če nadomešča prilastek, n. pr.
Kraj, k j e r s t o j i š , je posvečen.
c)
Pr edme t ov s tavek, če nadomešča predmet glavnega
stavka, n. pr.
Tvoja duševna slepota je kriva, da ne r a z ume š
s t v a r i oko l i s ebe
(kriv česa = objekt; torej
da ne r a z ume š
itd. je objektov stavek).
c)
P r i s l ovni s t avek, če nadomešča kako prislovno
ločilo, n. pr. namesto
V lepem vremenu
(prislovno določilo časa)
pojdemo na izprehod,
moremo reči:
Kadar bo lepo vreme
(časovni
zavisnik),
pojdemo na izprehod. Ptica rada leti tja, k j e r s e j e
izvalila.
(Kam leti? Namesto:
v rojstni kraj,
lahko rečemo:
kjer
se je izvalila
= krajevni odvisnik). —
Človek se med ljudmi obrusi
kakor kamen na cesti
(= prislovno določilo načina); namesto tega
lahko rečemo:
kakor se ogladi kamen na cesti
(= prislovni odvisni
stavek). Prislovni odvisniki naznanjajo kraj, čas, način in vzrok.
Po v e dk o v e g a stavka ni.
§ 327. Odvisniki so zvezani z glavnimi stavki z vezniki
ali zaimki. Po tem ločimo tri vrste stavkov in sicer stavke 1. s
podrednimi vezniki (vezniški ali konjunkcionalni stavki), n. pr.
da, če, ker
itd.; 2. z oziralnimi zaimki (oziralni ali relativni stavki),
n. pr.
kdor, kar, kateri
itd.; 3. z vprašalnimi vezniki in. zaimki
(odvisno vprašalni stavki o teh glej § 315
b,
316 I., II., m.),
n. pr.
ali, li, kaj, kdo, kateri, kolikšen
itd.
1. V ezniški (konjunkcionalni) stavki.
s em spadajo vsi odvisniki, ki se tvorijo s podrednimi vez
niki, n. pr.
s em li hudo govoril, izpričaj, da je hudo; ako pak
dobro, zakaj me biješ?
(Trub.)
Posebna vrsta vezniških odvisnikov so i z j avn i (deklara
tivni) stavki, ki stoje za glagoli govorjenja in mišljenja (verba
dicendi in sentiendi; -glej § 315
b).
Začenjajo se z vezniki
da
in
14
*
