odvisni od glavnega stavka ( odv i s niki 1. s topnj e ) ali
b)
podrejeni kakemu drugemu odvisnemu stavka ( o d v i s n i k i
2. s t opnj e ) ; nadredni glavni ali odvisni stavek se imenuje
vod i l n i s tavek.
N. pr.
Kadar so kaplje, ki padajo iz oblakov, izredno velike
in goste, tako da dežuje, kakor bi iz škafa lilo, pravimo, da se je
oblak utrgal, dasi s temi besedami ne zadenemo bistva prikazni, ki
jo tolikrat opazujemo.
Ta zloženi stavek je sestavljen iz enega
glavnega in s edem odvisnih stavkov: glavni stavek:
pravimo;
trije izmed odvisnih stavkov določajo glavni stavek neposredno
kot odvisniki 1. s topnje:
kadar so kaplje izredno velike in goste;
da se je oblak utrgal; dasi ne zadenemo bistva prikazni;
trije do
ločajo odvisnike 1. stopnje ter so zato odvisniki 2. s topnj e:
ki padajo iz oblakov; tako da dežuje; ki jo tolikrat opazujemo;
sedmi stavek je odvisnik 3. s topnj e :
kakor bi iz škafa lilo.
Glede na mesto, po katerem se vrste odvisniki z glavnimi
stavki, razločujemo:
a)
sprednje stavke, n. pr.
K d o r dušno ž i v i , ne umrje;
b)
srednje stavke, n. pr.
Na tako mesto, k j e r je kdo z n e
s rečno smr t j o umr l , se meče vejica ali kamen ter se govori:
Bog se usmili tvoje duše
(Levstik);
c)
zadnje stavke, n. pr.
Premalo ga poznam, da bi ga mogel
p r a v i č n o s od i t i .
(s tritar.)
§ 323. Obsežna, umetno sestavljena skapina glavnih in od
visnih stavkov se imenuje perioda.
Perioda ima dva dela (prorek [protaza] in porek
[apodoza] ) , ki se nanašata drug na drugega ter tvorita lepo
zaokroženo celoto. Prvi del misel, ki jo v periodi izražamo, pri
pravlja, drugi del jo izpeljuje in zaključuje. Prorek je poreku
prireden ali podreden; priredje je večinoma protivno ali vzročno-
Vsak del periode obsega lahko po več prirednih stavkov
ali manjših podredij, ki se imenujejo č l en i periode.
N. pr.
Ko zemlja razpokana proti nebu zeva; ko cvetica na
polju žalostno velo glavico poveša; ko žejna žival zastonj pijače išče
po izsušenem potoku; ko žaba hripava v vejevju kliče dežja z neba;
ko se kmetič skrbno ozira po oblakih, ki se počasi zbirajo na nebu
(= prorek):
o kako dobro, kako blago tedaj deje človeku, čeprišumi
težko pričakovani dež
(= porek; s tritar).
