Odv i s no deliberativno vprašanje je:
Ne vem, kdaj da vam
povrnem vse dobrote.
(Cank.) —
Premišljam, kaj naj
(ali:
kaj da
naj
)
storim.
—
Gledam, kje da bi ga ujel.1
V odvisnih vprašanjih se pripovednik vmisli v dušo osebe,
o kateri govori; zato stoji vprašanje v 3. osebi, n. pr.
Premišlja,
kaj da naj stori.
—
s o se zoper njega posvetovali, kako bi ga po
gubili.
(Jap.) —
Cesarja je skrbelo, kako bi se izgovoril pred cesa
rico.
(Levst.)
2. Začudna (admirativna) vprašanja. Vprašavec ve, kakšen
bo odgovor; če je vprašanje trdilno, pričakuje nikalen odgovor;
če je vprašanje nikalno, pričakuje trdilen odgovor. Vprašavec se
čudi onemu, za kar vpraša. N. pr.
Je li s avel tudi med preroki?
(Trub.) Vprašanje pomeni: Če je s avel med preroki, povej; toda
temu se čudim, t. j. mislim, da ga ni med preroki. —
A l i morete
post naložiti svatom, dokler je ženin pri njih?
(Japelj.) —
Povej,
razvalina, v solncu zatemnela: kaj je moč človeška, kaj so njena
dela?
(Jenko; odgovor: s anje, t. j. nič!)
Te vrste vprašanja imenujemo tudi retorična (govorniška);
govornik nanja ne pričakuje odgovora.
3. s umna (suspikativna) vprašanja. Vprašavec sumni, da
na vprašanje dobi pozitiven odgovor; on misli, da ga morda dobi.
s umna vprašanja morejo biti samo v negativni obliki. N. pr.
Ali
se ne motiš?
(t. j. morda se motiš).
Bog vedi, ni li to znamenje
prihodnjih temnih ur?
(Pleteršnik.)
§ 315. Po zunanji obliki ločimo
a)
neodvisna (direktna),
b
)
odv i s na (indirektna) vprašanja.
a)
Neodvisna so n. pr.
Hčerka, ti je hudo po materi, po očetu?
(Žup.) —
Mamica
...
jočeš? . . . Zakaj?
(Žup.) —
Ali ni človek
kakor drevo, ki ga bije vihar?
(Žup.)
b)
Odvisna vprašanja stoje za glagoli govor j enj a in
mi š l j enj a (verba dicendi in sentiendi), n. pr.
govoriti, misliti,
hvaliti se, brati (citati), čuditi se, pozabiti, verjeti, videti
itd. ter
za glagoli i skanja (verba studendi), n. pr.
gledati, ozirati se, pa
ziti, poskusiti, preskusiti, poslušati, vprašati
,
skrbeti, soditi
itd.
N. pr.
Veš, kaj je dolgih, težkih tisoč let? Veš, kaj izsanjal v njih
je kralj Matjaž?
(Žup.) —
Oj povej mi, raste li že tista jelka,
ki slovanstvu zlatih dni srečna bo zibelka?
(Greg.)
1
Pomni:
Ne vem
,
kdaj da povrnem
je deliberativna oblika;
ne vem,
kdaj povrnem
je prihodnji čas.
