2. Metonimija.
§ 307. Metonimija nastane, ako zamenjamo izraz enega
predmeta z izrazom drugega predmeta zaradi kakega odnos a
(ali kake zveze) , ki je med njima.
Zveza mora biti taka, da predstava enega predmeta zbndi
predstavo dru gega. Taka zveza (odnos) je n. pr.:
1. med ce l ot o in de l om, 1 n. pr. pase pet
repov
(= petero
goved); svinjak mu je z
rilci
(= prašiči) natlačen; lenega čaka
strgan
rokav
(suknja);
2. med vzrokom in učinkom, n. pr.
prebledeti
(nam. pre
strašiti s e); če se prestrašiš (= vzrok), navadno preblediš
(= učinek);
zardeti
(sramovati se);
z dolgim nosom,
(osramočen,
prevaran) odi t i ;
3. med orodjem in opravi l om, ki se z njim izvršuje,
n. pr.
pero zastavi
komaj (= začne pisati; Prešeren);
4. med t var i no in i zde l kom, n.pr. Moj
bron
(nam. top)
je najden bil v dnu morja (Prešeren; napis na zvonu);
5. med krajem, časom ali opravilom in ljudmi ali dru-
gimi stvarmi, ki so v zvezi s krajem, časom ali opravilom, n. pr.
Ti si tam doma, kjer ima kos mlade
(t. j. v hosti, v odljudnem
kraju, kjer ne poznajo olike; pomen: t i n i s i ol ikan) ;
po ko-
delji, po preslici v sorodu biti
(= po materi v sorodu biti, ker je
bila kodelja ali preslica znamenje ž e n s kega opravila);
6. med znamenjem (simbolom) in zaznamovano rečjo,
n. pr.
palmova veja
(zmaga; ker so dajali zmagovalcem palme v
roke);
sveti križ
(krščanstvo),
oljkova veja
(mir). Zveza pri simbolih
je nastala po zgodovinskem potu.
Metonimična je lahko ena be s eda ali ena r eč en i ca v
stavku ali ce l s tavek. Včasih se razteza metonimija na celo
pesem (n. pr. Vodnikov Zadovol jni Kranj ec , Župančičeva
Duma) ali celo črtico (n.pr. Ogledalo, Gospod stotnik, Leda itd.
v Cankarjevih Podobah iz s anj).
§ 308. Glede rabe tropa pomni:
Če pisatelj rabi primero (podobo), mora biti znač i l na , da
nam misel bolje izrazi kakor navadna beseda; če nima te last
nosti, je prazna beseda. Drugič pa je pomniti, da mora pisatelj
1
Te vrste metonimijo imenujejo nekateri s posebnim imenom s i n e k -
d oh a (gr.
<tvv-tx-ao/>j,
so-vzprejetje).
