s tarejši besedi
balij
(zdravnik) in
vrač
(zdravnik, kar se
rabi še v vzhodnih narečjih)1 sta pomenili človeka, ki je zdravil
z zagovarjanjem, vedeževanjem, v srbohrv. še danes pomeni
vrač
vedeževavec (
balij
sor.
bajati; vrač
sor. nem. Wor-t, lat. ver-bum,
gr.
nastalo iz: F
pipa).
—
Cesta
pomeni prvotno: uhoj ena
pot; ime: bela cesta, velika cesta itd. je zaslužila šele pozneje.
—
Cepec
pri mlatvi je bil prvotno od drevesa odklan odcepek,
na katerem še ni bilo ročnika, gože in jermenov. — Za plug
je rabilo ok l e š čeno drevo, odtod je ime
drevo
ostalo. —
Dedič
(= dedov pravnuk ali vnuk) kaže, da se je iz početka ime
noval tako samo oni, ki je ostal doma na
dedini
(dedovi hiši).
—
Gumno
(nastalo iz:
gu-,
kar je ohranjeno v besedi
gov-edo,
in
mno,
kar je od:
meti, manem)
je prostor, kjer govedo žito mane.
Beseda
hlev
(izposojeno iz got. hl aiw, grobna votlina) kaže, da
so rabili kot hleve podzemeljske votline, duplje. —
Korec
je danes
lahko iz medi, prvotno je bil iz drevesne skorje, sor. beseda
kora,
skorja;
isto je s
koritom.
—
Krščenica
pomeni deklo (posla, sužnjo),
ki je bila kr š čena , dočim so bili višji sloji še paganski. —
s tari
mostovi
niso bili železobetonski, ampak preprosti, kakor
ime kaže (sor. nem. Mas t, Mas tbaum jadrnik, jadrno drevo):
zadostoval je hlod ali bruno, ki so ga vrgli čez vodo; od začetka
se ni ločil od
brvi
(sor.
bruno).
— O
kozi
se ni moglo zmeraj peti,
da je gladka, ker pomeni prvotno le
kozjo kožo,
kozletino, ki ima
dlako (koža nastalo iz: kozja). — Beseda
postelja
(sor.:
steljem,
stlati)
kaže, da so imeli nekdaj borna ležišča: malo
stelje
ali kaj
podobnega, pa se je dalo spati. —
s tog
pomeni Bedaj kozol ec ,
prvotno pa samo kol, okoli katerega se žito ali seno sklada,
kakor je še na Koroškem in na Štajerskem v navadi. —
Temnica
nam kaže, kakšne so bile nekdaj ječe, v katerih so vzdihovali
jetniki
( j etni k od: j e t i , za - j e t i , -jamem). — Imena
torek
(vtori = drugi),
četrtek
in
petek
kažejo, da so s lovenci začenjali
teden s ponedeljkom (ne kakor Nemci in Rimljani z nedeljo,
tako da je bil četrtek v sredi tedna;
sreda
je vzeta po nem.
Mi t twoch) . —
Veža
je prvotno shramba za sani,
vozove
(korensko sor. je
veža
in
voz)-,
veža je tedaj pomenila ko l n i ca ,
vozarna .
1
Prim. Aš k e rc , Čaša nesmrtnosti:
Leka rad bi, ki nesmrtnost daje?
Iskal leka takega pri v r a č i h ,
iskal že si ga pri čarodejih.
