koga), diven (= čudovit), jadikovati, livada, krinka, krut, kovčeg,
krvolok, lutka, obliž, okvir, odmor, slavolok, pamtivek, razkošen,
smatrati, vešč (pomeni umetelen), veščina (umetelnost), uprava,
značaj.
O spremembah besednega zaklada.
§ 301. Kakor se besedni zaklad vedno množi, tako se tudi
posamezne besede izgubljajo in jih zamenjajo nove. Tako se be
sedni zaklad vedno spreminja. Mnogo besed je živelo še v začetku
našega slovstva, t. j. v 16. veku, a so zdaj v pismenem jeziku
pozabljene ali pa žive le še v kakem narečju. Take besede so
n. pr. blazniti koga (zdaj pravimo pohujšati), čislo (pomeni 1. šte
vilo, 2. račun, čislovati računati; v rabi je še v čislih imeti, čis
lati); dever (zdaj pravimo svak), jetrva, svast ali svest (zdaj
svakinja), drokati (phati), druže (soprog, še pri Vodniku), hiniti
(goljufati, odtod hinavec), hramati (šantati), kojiti (zrediti, vzgo
jiti, vzgajati), okrilje (predpasnik), opustiti (zdaj rabimo ruski
izraz opustošiti), prevečati (zdaj rabimo italijansko izposojenko
goljufati), roditi (za Boga ne rodi, t. j. ne mara, Dalm.; odtod
neroda, neroden), spasti, spadem (Elijev plašč je spadel, Dalm.;
herunterfallen), stoprav (šele), vzdati, dobro vzdati (pozdraviti),
srečo vzdati (srečo voščiti), nastopek (nasledek) itd.
Besedam se tudi pomen spreminja; v starejšem jeziku po
meni n. pr.
priden
koristen,
vek
moč, (od Kastelca [1688] dalje
pomeni stoletje ali še daljšo dobo),
zal
(pri Trubarju še had,
hudoben),
razžaliti
(bolečino prizadeti),
život
(življenje, zdaj
telo) itd.
Besede se spreminjajo tudi po obliki; v 16. stoletju je še v
rabi n. pr. čudo, čudesa (zdaj čudež), drz (zdaj drzen), maščavec
(zdaj maščevavec), malikovec (zdaj malikovavec), omadežiti (zdaj
omadeževati), sovraž (zdaj sovražen), svar (zdaj svarilo), trdo-
vrat (zdaj trdovraten) itd.
Besede tujega izvora.
§ 302. V besedni zaklad našega jezika so se začele že
zgodaj vrivati tujke. Prve tujke so sprejeli s lovani že v prvih
stoletjih po Kr. in sicer v vzhodni Evropi od raznih turških ple
men, na zapadu pa od Germanov, zlasti Gotov (n. pr.
bukve, cer
kev, cesar, deska, hleb, hlev, holm; iz-kusiti
itd.). Število izposojenih
