Ta pomen se je razvil iz pomena okol i , okoli česa; okoli
česa pa more kaj biti, če je kaj samo z malo strani (tedaj po
men zmanjšuje), pa tudi tedaj, če je od mnogo ali vseh strani
(tedaj pomen povečuje). N. pr.
obelo
t. j. okoli belo more biti nekaj,
kar je samo z malo strani belo, torej nekoliko belo. Nasprotno
pa pomeni
ognusen;
okoli gnusno more biti nekaj, kar je od vseh
strani gnusno, tedaj zelo gnusno.
8.
od
pomeni poleg prvotnega pomena tudi končanje (n. pr.
odj už i nat i , od c v e s t i ) ali vračanje dejanja (n. pr. odgo
vor i t i , odzdrav i t i ) ;
9.
po
daje pridevnikom manjšalen pomen, n. pr. počrn
(čmkast); pri glagolih se splošno ujema s pomenom predloga;
poleg tega naznanja ponavljanje (n. pr. pocv i t a t i , poprav i t i )
ali manjšanje dejanja (n. pr. poka š l j e va t i ) ;
10.
pod,
n. pr. podkev, podnožj e; po tujem zgledu se
rabi v primerih, kakor: podčas tnik, podpr eds edni k itd.;
11.
pred,
n. pr. pr ed l an s ki , pr edvčeranj i ; večinoma
se sestavlja po zgledu tujih jezikov, n. pr. predokus, predsoba;
namesto pred nam rabi 1. kak pridevnik, n. pr. prednj i , po-
prednj i , predhoden, napre j šnj i , prvi , n. pr. prednja
s t raža; poprednja pr e i s kava (ne: predpreiskava), po-
prednja pr i prava; predhodno poga j anj e (Vorverhand-
lung); napre j šnj a odpoved; prvi t e l ovade c (ne: pred-
telovadec), prvi de l avec ; — 2. kak predlog, n.pr.večer pred
praznikom ali: navečer , n a v e č e r a 1 (ne: predvečer praznika);
— 3. kak prislov, n. pr. spred stoječi samoglasnik (ne: predstoječi);
— 4. kaka nesestavljena beseda, ki izraža isto kar sestavljenka,
n. pr. pogoj (ne predpogoj);
12.
pri
pomeni pri pridevnikih manjšanje, n. pr. pr i be l
(belkast), pri črn (črnkast); pri glagolih pomeni bližanje (n. pr.
pr i gna t i , pr i ž v i ž ga t i , pr i t i ) , pridobivanje ( pr i be r ač i t i ,
pr i i g r a t i ) ali zmanšanje (n. pr. p r i g r i s ti, pr i pre t i , pr i
s t r i č i ) ; dalje: pr i kl e t , pr i s t reha, pr i s trešek.
13.
raz
pomeni ločitev (n.pr. razvezati , r a z i t i ; razde l ,
r az l aga ) , razširitev, okrepčanje (n. pr. r a zb l i n i t i , razbo
l e t i s e, raz s rdi t i s e); po tujem zgledu: razkral j (Exkonig);
14.
s
(z) pomeni 1. združitev (n. pr. sprijeti s e, zbrati;
s egna t i , s emenj, s hod, zbor; s kupaj). Večkrat se
s
pri-
1
Tako p r e kmu r sko.
