171
Mnogokrat rabimo rajši s amos t a l n i ke v zvezi s pr ed
l ogi , n.pr. vr a t a pri k l e t i (ne: kletna vrata!), t l ak v v e ž i ?
t l a v s obi, vre t eno od ko l ovra t a , olupek od j abo l ka ,
pokrov za na kad, ok l ep za na pr s i, kl juč od h i šn i h
vrat , vrč iz ila.
Navzlic temu pravilu so se udomačile tvorbe kakor: puškino
kopito, šivankino uho, sos eskini odborniki, s trankino glasilo
(bolje: glasilo stranke), lunin1 svit.
Od samostalnika vo j s ka tvorimo pridevnik vojen.
8. Pripona
-en, -ena, -eno
(iz: -en, -ena, -eno) se pritika
samostalnikom, ki pomenijo kako s nov, n. pr. meso: me s e n;
l a n en, kamenen, ko s ten, l e d en, l e s e n, apnen, j ekl en.
9. Pripona
-
ə
n, -na, -no
se pritika:
a)
s amostalnikom, ki pomenijo nežive stvari; n. pr. dolg:
dol žen; kuga: kužen, kužna, kužno.
Ako bi po odpahnjenem polglasniku prišla skupaj dva
n
(-nn-), tvorimo navadno oblike na
-ski,
n. pr. z a imens ki, ko
r e n ski, s eme n s ki, p l emens ki.
b)
Če se
-
ə
n
pritakne dovršnemu glagolu, ima tvoren
pomen, n. pr.obsež-em: obs ežen, obs ežna, obs ežno; postrež
em: pos t režen, poučim: poučen, pozab-iti: pozaben.
c)
Če se pritakne nedovršnemu glagolu, ima trpen pomen,
n. pr. videti: v i den, vidna, vidno; kovati: koven; enak
pomen ima, če se pritika trpnemu deležniku, n. pr. pi t en.
10. Pripona
-nji, -nja, -nje
tvori pridevnike iz glagolov
IV. vrste, n.pr. s odnji , prošnj i itd.; dalje tvori pridevnike iz
prislovov in kaže razmere kraja ali časa, n.pr.danes : današnji,
doli: dol nj i , gori: gornj i , jutri: j ut ranj i , letos : l e t ošnj i ,
nekda[j]:2 nekdanj i ; s edanj i , prednj i , zunanj i , no c o j
šnj i , s i nočnj i ; dalje: dal jnj i , vrhu: vrhnji.
11. Pripona
-ast, -asta, -asto
se pritika navadno samo
stalnikom (redko pridevnikom) in izraža
podobnost,
n. pr. lisa:
l i s a s t, dim: d imas t; g rba s t, i g l a s t, cevka: c e vk a s t;
pri pridevnikih se pristavlja
k,
n. pr. be l kas t, rde čka s t.
12. Pripona
-at, -ata, -ato
se pritika samostalnikom in
pomeni ime t j e ali obi l i co , n. pr. brada: brada t, kosem:
k o smat; kr i l at , l a s at, možat , nogat , pl ečat , rogat.
1
V staroslov. imamo še pravilno: puška: p u šč
ь
n-, luna: l u n
ь
n- itd.
4
Ta
j
se je šele pozneje pristavil.
