28. Pripona-
telj;
s to pripono delamo samostalnike, ki
pomenijo delujoče osebe; n. pr. p r i j a t e l j , redi t e l j , uč i t e l j ;
tvorbe iz dovršnih glagolov so redke, n. pr. s pa s itelj.
29. Pripona
-təv
znači dejanje ali opravilo, zato se pritika
le prehodnim glagolom, n. pr. k l e t ev , ko s i t e v , mo l i t e v ,
s e t ev , s kl an j a t ev , t r ga t e v , ž e t ev; dalje: britev.
30.Pripona
-stvo
(strsl.-ьstvo), n.pr.gospostvo, ljudstvo,
vo j vod s tvo, ž e n s tvo; moš tvo (iz: mož-stvo), č l ove š t vo ,
bogastvo (iz: bogatstvo), prvens tvo, uboštvo (iz: ubož-stvo).
31. Pripona
-ot (-et),
n.pr. ž i v - ot, k l op - ot, kroh- ot,
koklja: kokot, rop- ot, šum: šum-ot; t op - ot, b l eb - e t,
t rep- e t , peke t, š č e g e t, š epe t; za samostalnike srednjega
spola:
-eto,
n. pr. rešeto.
32. Pripona
-ut, -uta, -ut
(rod. -uti):
a)
-ut,
n. pr. kolo: ko l ut (die s cheibe); teči, tekel: tekut.
b)
-uta,
n. pr. pol uta (vzhodnoštaj., pomeni: polovica zel-
nate glave), pl avut a , peruta (poleg perot), nemškut a
(prim. Prešeren: Terezika Nemškuta; odtod: nemškutar) . 1
c)
-ut,
n. pr. kre l jut , p l avu t (poleg pl avuta) .
33. Pripona
-et-
(v imenovalniku ednine
e)
zaznamuje:
1. imena živalskih mladičev, n.pr. žrebe , rod. žrebe ta; pi šče ,
p i š č e t a ; pras e, pras eta; 2. imena mladih ljudi, n. pr. dekl e ,
dek l e t a ; 3. manjšalna imena, n. pr. ot roče , ot roče t a; 4. za
ničljiva imena, n. pr. negode , negode t a , p r i smode.
34. Pripona -ič (iz: itjь, shrv.
ić)
zaznamuje: 1. osebe po
njih rodu (d. pr. po očetu ali materi) in njih lastnostih, n. pr.
Gregor - i č , Mi he l - i č , kra l j i č ( k r a l j e v i č ) vnuč i č , de
dič; 2. pomeni mladino, n.pr. ml adi č , ml adeni č , g o s podi č,
g o s podi č- na , dekl i č; 3. se rabi kot manjšalna pripona,
n. pr. črvi č, gradi č , praš i č , nož i č , prtič.
35. Pripona
-oda, -ada, -da,3 (j)ad,
n. pr. j ag-oda,
l ob- od a , l agoda; grmada; pravda; s t rn- ad, močer-ad,
ž i v-ad, lubad, gni l ad , z e l enj ad , s uhljad.
36. Pripona
-ba
pomeni: pri
nedovršnih
glagolih dejanje,
ki se vrši, n. pr. dražba, s l užba , s odba, tajba, t o l ažba ,
tožba, vadba, godba, s t režba; pri
dovršnikih
pomeni
učinek
dejanja, n. pr. naredba, obramba, pogodba, ponudba,
1
Izraz n e m š k u t a je star; ima ga že Hipolit v besednjaku (1711).
2
Iz
ь
da.
