2. protivni:
a, ali; pa, pak; toda,le, leda; samo,samo da;
vendar, vendarle, pa vendar, privsem tem; ne
—
ampak; ne
—
temveč; ne
—
marveč; ali
—
ali;
3. vzročni:
zakaj, kajti; saj; sicer;
4.
sklepalni:
zato, zatorej; torej, tedaj; zategadelj;
5. ločni (digunktivni):
ali
—
ali.
Podredni vezniki so:
1. vprašalno odvisni:
če, li;
2. časovni:
kadar, ko; dokler; kar, odkar; preden, prej ko;
3. načinovni:
s tem da; ne da;
4.
izjavni:
da;
5. posledični:
da, tako
da;
6. vzročni:
ki, ko, ker;
1.
namerni:
da;
8. pogojni:
če, ako, ko; da; samo da;
9. dopustni:
da, dasi, čeprav;
10. vprašalni:
ali? li?
Vezniki vežejo tudi posamezne besede, n. pr.
oče in sin,
oče pa mati, ta ali oni
itd.
Medmet.
§ 285. Medmet i naznanjajo dušne občutke (žalost,
veselje, jezo, začudenje, strah itd.) ali posnemajo naravne glasove.
Najbolj navadni medmeti so:
a, ah, ha, aha; o, oh, oj, joj,
o joj, hm, hu; no, fej; juhe; ura; pst, hej, oho; huš, pač, pika
pok, tresk
itd.
Medmet stoji tudi v zvezi s s kl oni , n. pr. z rodilnikom,
ki naznanja vzrok, n. pr.
Oh vode! Oj bedaka! Da je sestre!
(Miklošič.)
