po st režba , s prememba; od prvotnega pomena so se oddaljile
tvorbe, kakor: družba, tvorba itd. — Pred prvotnim
-ba
se
je v besedah, izvedenih iz pridevnikov, pristavil -o-, n. pr. zl -oba ,
grd-oba, hudoba, l enoba itd.
37. Pripona -ič 1 (iz:
ikj)
se pritika glagolskim podstavam
in znači delujoče osebe, n. pr. mlatiti: ml at i č , ribiti (nekdaj
v rabi): r i bi č , poganj i č , be l i č itd.
38. Pripona
-ač 1
(iz:
-akj),
-ača:
a)
-ač
se pritika: 1. glagolskim podstavam in znači moške
delujoče osebe, n. pr. bahati: baha č, berem: be r ač, j a ha č,
kopa č, kova č, kroja č ; k o v a č - i c a ; 2. samostalnikom: brada:
bradač, g o s t ač, kol ač , r og a č, r epač.
b)
-ača
pomeni orodje, včasih tudi snovi, n. pr. br i s a ča,
gor j a ča, s ekača, t o l kača; snov: pi j ača, ugr i zača (jed).
39. Pripona
-k, -ka, -ko:
a)
-k,
n. pr. zvo-k (strsl. zvakъ, sor.: zven-eti, zvon); znati:
zna-k; pol -k, gol-k.
b)
-ka,
n. pr. ml a-ka.
s to pripono se tvorijo p r i d e v n i k i (n. pr. ve l i - k ; pri o-jevskih
osnovah je -o-k , n. pr. v i s -ok, š i r - o k , g l o b - o k itd.), prislovi (n. pr.
k o l i - k , ko l i - ko ; t o l i - k , t o l i k - o ) in zaimki (n. pr. k a - k , t a - k , v s a-k).
40. Pripona
-ak
(semtertja
-jak)
tvori: 1. iz glagolskih
podstav de l uj oče osebe, n. pr. prositi: prosj ak ; 2 2. iz pri
devnikov samostalnike, n. pr. divji: div j ak, nov: n ov ak, j una k t
prost: pros t ak, pr vak; 3. če se pritika samostalnikom, spre
minja njihov pomen, n. pr. čudo: čudak, možak; gosak, srnjak,
s pridejano pripono
-m, -na, -no
znači prostore, shrambe in druge
priprave, n.pr. č ebe l nj ak, go l obnj ak, kurnjak, s vi nj ak,
u l j n j a k, vodnj ak, ž l i čnjak.
41. Pripona -ik tvori:
a)
Iz pridevnikov na
-ən, -na, -no
samostalnike in zaznamuje
osebe po njih dejanju ali stanu, n. pr. b o l n i k , 3 de s e t n i k ,
dolžnik, grešnik;
-ica:
bolnica, desetnica, grešnica itd.
b)
s e pritika pridevnikom na -alen, -ilen, izvedenim iz
samostalnikov srednjega spola na
-lo
(iz:
-dlo),
n. pr. kadilo: ka-
1
Pri -ič in
-ač
je prvotno pripona
-č ;
tako je nastalo m l a t i č iz
m l a t i - č (iz glagolske podstave: m l a t i - t i ) ; enako kopa č iz ko p a - č (iz:
k opa -t i) ; odtod se je izcimila oblika -ič in -ač .
2
Iz: p r o s i jak.
3
Nekdanja slovenščina je imela tudi tvorbe brez
-en, -na, -no:
prim.
celovški rokopis iz 15. stol.: obč i na s v e t i k o v (= svetnikov).
