170
Od neživih stvari ne tvorimo pridevnikov s to pripono
(kakor tudi ne z
-in, -im, -ino!);
tedaj ne: molkove jagode?
ampak: j agode na molku (Jurčič); ne: pod kruhovo podobo,
ampak: pod podobo kruha (tudi: pod krušno podobo) ;
ne: smodnikov dim, temveč: dim smodnika; ne: polkov prapor,
temveč: polkovni prapor; ne: templjeva straža, ampak: tempelj
ska straža. Vendar so se med ljudstvom udomačile nekatere take
tvorbe: noževa ostrina, kruhova skorja, vodnj akov obod,
koše v o dno.
Navzlic temu staremu pravilu so se udomačile tvorbe kakor:
Glasnikov, Zvonov urednik; dalje: odborova seja, o g l e n č e v a
kislina, vodenčev (vodikov) sulfid, že l ezov sulfat; kr i žev
pot, križev teden (Hren in za njim vsi do l. 1730 so še govorili
pravilno v kr i žnem tednu) . 1 Pri nekaterih besedah ni mogoča
drugačna tvorba, zlasti pri končnicah na
-ek;
zato so opravičene
tvorbe kakor pe tkova jed, s t avkov člen, povedkovo dolo
čilo, nedo l očn i kova raba; dalje k i s ikov, duš i kov itd.
Pravilne pa so tvorbe na
-ov-en,
n. pr. duh: duhoven ,
dež: deževen, duša: duševen; dan, dne: dneven, cerkev:
cerkoven; vlak: vl akovno spremstvo; blago: blagovni promet;
proga: progovni delavec.
7.
Pripona
-in, -ina, -ino
tvori s voj i l ne pridevni
osebnih ženskih imen, n.pr.sestra: s e s trin, ženi n, mat er i n,
hčerin, gospejin (poleg: gospen, gospenji), Marija: Marijin.
Pomni: predica: predi č i n, kraljica: k r a l j i č in, cesarica:
c e s ar i č i n, grofica: grof i čin. Tvorbe s končnico
-ka
se ne
ravnajo več po tem pravilu, n. pr. majorka: majorkin, rejenka:
re j enki n , Mic(i)ka: Mi c( i )ki n. 2
Moška imena na
-a
delajo pridevnike na
-ov,
n. pr. vojvoda:
voj vodov (po starem: v o j v o d i n 3), starešina: s t ar e š i nov ,
Detela: De t e l ov , oča ima očev in očin.
Od neživih stvari ne tvorimo pridevnikov s to pripono.
Rabimo torej tvorbe, kakor: a z i j s ki značaj ali značaj
Azije (poosebljeno), državna moč ali moč države, rea l čno
učiteljstvo, glas p i š ča l i (iz piščali), ročni k sul i ce , s t ena
žoge, pokrov po s t e l j e (ali: pri postelji), mi zno površje,
os nut ek mreže; ol jkova ali o l j čna vejica.
1
V Škofji Loki se še govori: na k r i ž n i teden.
4
starejši pisatelji so pisali še n. pr. h č e r či c a (od: hč e rk a ).
3
Prim. Udin b o r š t (iz: Vo j vod i n bo r š t ) .
