Načinovni prislov:
ohmeren
(stiskav človek, ker z očesom
meri denar, preden ga izda),
licemer
(po licu meri, t. j. samo zu
nanje),
lokostrel
(z lokom strelja),
rokovet, tihotapec
(tiho hodi),
radodaren
(rad daje),
krivogled
(krivo gleda),
gostosevci
(zvezde,
ki so gosto nasejane),
klečeplaz, bibolez
(Jurčič).
Po zgledu tujih jezikov so narejene besede kakor parobrod
(bolje:
parnik
), paromlin (slov.:
parni mlin),
časopis (bolje:
časnik),
krogotok krvi (bolje:
krvni obtok),
zobozdravnik (bolje:
zobni
zdravnik),,
živinozdravnik, brzosel (bolje:
brzi sel),
slavolok (po
nem.),
slonokosten, drevored, kolodvor, milodar, glasovir, modro-
slovje, jezikoslovje, naravoznanstvo
itd.
Napačni so pridevniki, kakor: zrakotesen (nem.: luftdicht,
slov.
neprodušen)
, ognjetrden (nem.: feuerfest, slov.
nepregoren,
trden od ognja),
ognjevaren (nem.: feuersicher, slov.
ognja varen,
varen pred ognjem),
vodotesen (slov.
vododržen, neprodiren).
Kadar slovenimo tuje sestavljenke, pa jih ne moremo
pravilno tvoriti ne po i zpe l j av i ne po s e s tav i , tedaj po
stavimo določilno besedo v rodilnik ali v kak odvisen sklon s
predlogom, n. pr. vodja zeml j i šk i h knj i g , poprav l j avec
kot l ov, kl juč od h i š n i h vrat, mos t na pol ah ali na pol e,
mos t na škr i pc i h ali na škr i pce , s t avbe na koleh.
Mnogo sestavljenk rabimo po nemškem zgledu, n. pr. čudno lep (nem.:
wu n d e r s c h on) itd., m i l o s t i p o l n (slovenski: m i l o s t i v , ali: po l n m i l o
s t i , m i l o s t i po l n ) , l j u b e z n i p o l n (slov.: l j u b e z n i v ) , t r u d a p o l n (slov.:
n a p o r e n , u t r u d l j i v ) , u s odepo l n (slov.: u s oden).
Nepravilni so sestavljeni pridevniki, pri katerih sta oba
dela istoznačna ali celo v nasprotju, n. pr. ml adozoren1 (pra
vilno:
zoren;
z izrazom mlad povemo isto kot z zoren, ker
zor pomeni: jutranja svetloba); skalnatoznačajen1 (pravilno:
značajen;
če ni kdo trden [= skala], ne more biti značajen);
mi l o t ožen ; 1 zornožaren (rabil Tavčar;
žaren
lahko pomeni isto
kar
zoren
ali pa tudi več in bi si bila izraza v nasprotju).
s predlogi zložene besede.
Glagole, samostalnike in pridevnike sestavljamo tudi s pred
log i (predponami, prefiksi). Predlogi so ločljivi, t. j. taki,
ki se rabijo tudi sami zase (n. pr. p r i d e l a t i ,
p ri
de l u) , in
n e l o č l j i v i , ki so se ohranili le v sestavi.
1
Rabil A. Medved.
