Ta pripona se pritika tudi pridevnikom na ən, n. pr. krven:
krvnat , listen: l i s tnat ; me s nat , močnat , pernat.
13. Isti pomen kakor
-at, -ata, -ato
imajo pripone
-it, -ita,
-ito 1;
pridevniki na
-it
dobivajo radi pripono
-en, -na, -no,
n. pr.
kamen: kameni t , kamen i t en , ime: imen i t en , pleme: p l e
meni t in pl emeni t en , oko: oč i t en, srd: s rdi t ; nekaterim
pridevnikom se vstavlja
-ov,
n. pr. glas : g la s ovi t , skala:
s ka l ov i t , strah: s t rahov i t , plod: pl odovi t.
14. Pripona
-sk i,2 -ska, -sko
se pritika samostalnikom in
tvori splošne pridevnike, n. pr. ž e n s ki, moški , z eme l j s ki
Glede izpeljave pomni:
a)
Eno z l o žn i c e (včasih tudi dvozložnice — zlasti tedaj,
kadar bi se morali soglasniki spremeniti) privzemajo pred obra
zilom
-ski
semtertja obrazilo
-ov (ev),
n. pr. brat: br a t ov s ki
(redko: br a t s ki ) , fant: f a n t o v s ki, žid: ž i do v ski, osel:
o s l o v s ki , godec: godč e v s ki , hlapec: h l a p č e v ski; dalje:
p r o t e s t a n t o v s ki poleg pro t e s t a n t s ki.
Od kmet je kmetiški in kmečki (od podstave kmetič)
ali pa kme t s ki; tat: t a t i n s ki, dete: de t i n s ki.
b)
Pred
-sk i
prehajajo mehkonebniki in šumniki ter sičnik
c
v 8, n. pr. moški , (iz: možski), praški (iz: pražski).
Oblike na
-ik i
so vplivale tudi na
-ski,
n. pr. nebesa:
nebeški (pri starejših pisateljih še prvotna oblika nebe šk i iz
nebe s - s ki ) , vitez: v i t eški , Pariz: pari ški .
Zobnik
d
se izpahuje, n. pr. gospod: go s pos ki, sosed:
s os e s ka, s os ešč ina.
3. Pripone pri glagolih.
§ 290. Pripone glagolskih vrst smo obdelali pri glagolu
(od § 229. dalje); imamo pa še nekaj posebnih pripon, ki se pri
tikajo le nekaterim glagolom. Take pripone so:
1. Pripona
-k-,
ki tvori glagole iz medmetov (n. pr. mu-k-
ati [po glasu
mu-!
]
,
mijav-k-ati, hu-kati, u-kati) in zaimkov (n. pr.
ti-kati, vi-kati, oni-kati, t. j. reči komu ti, v i, oni ); to obrazilo
ima tudi manjšalen pomen: s ed-k-at i , s panka t i , s t opka t i
(v otročjem govoru).
2.
Pripona
-lj-,
ki ima manjšalen pomen: mi g l j a t i , p i h
l j at i , rez l j a t i , šuml jati .
1
starejši pisatelji so rabili le oblike na
-it,
n. pr. o č i t , o č i t a , oč i t o ;
s t a n o v i t , i m e n i t , r o d o v i t , p o g l a v i t .
2 Iz prvotnega - ьski.
