slepec,
zlatovranka, strmolijak)
ali v različnem sklona (n. pr.
crvo-
jeden, kolovrat, gostosevci, samogolten, samouk).
Podredno sestavljene besede v istem sklonu so bile v jeziku
nekdaj bolj pogostne, zdaj so redke; največ se jih je ohranilo v
osebnih in krajevnih lastnih imenih. s paja se:
a)
samostalnik s samostalnikom; krajevna imena:
Goropeč
(pomeni: pec, ki je velika kakor gora),
Lipoglav
(glava [= vrh
griča] kakor košata lipa);
b)
pridevnik s samostalnikom:
hudoum
(neka trava),
hudoles
(Jurčič: hudolesov grm),
hudolesovina, hudovirje;
krajevna imena:
Globodol
(Dolenjsko),
s uhodole
(pri Kamnika); osebna imena:
Hudoles
(odtod skrajšano:
Doles), Hudoklin, Hudolist, Pustovrh,
Malovrh, Velikovrh.
Prvi člen sestavljenke more biti ali
a)
kako ime (n. pr.
bosonog,
stonoga, srakoper)
ali
b)
kak členek (n. pr.
brezpetnik, pristrešje,
patoka, križempot).
§ 294. Določilni člen mora biti v zvezi z glagolom, ki je
v sestavljenki lahko obsežen ali pa izpuščen. Določilni člen mora
biti do glagola (povedka) v dopo l ni l nem (objektivnem) stavč
nem razmerju, t. j. biti mora dopolnilo (predmet) ali pa prislovno
določilo (gl. § 311.).
Določilna beseda tvori dopolnilo (predmet) n. pr. v tožilniku:
bogoljub
(kdor Boga ljubi),
konjederec, zlodej
(kdor zlo deje),
hudo
delec, dobičkonosen, nadobuden, stonoga
(ki ima sto nog),
beloglav
(ima belo glavo, ali: je bele glave),
pesoglav
(ima pasjo glavo),
volkodlak
(ima volčjo dlako ali: je volčje dlake),
sr akoper
(ima
sračje perje),
bosonog, dolgolas, krivopet, svojeglaven, samokolen,
brezzob
(= je brez zob, nima zob),
sladkosneden, bistroumen
(je
bistrega uma); v dajalniku:
bogoslužen
(kdor Bogu služi),
bogovdan.
Določilna beseda tvori krajevni prislov:
vodotoč
(kjer voda
teče),
vodopad
(kjer voda pada),
kolotečina
(kjer kolo teče),
kolo
voz
(kjer kolo vozi; v srbohrv. pomeni avgust, t. j. čas, v katerem
se največ s polja vozi),
belostenec
(= kadulja, koroška beseda, ki
pomeni: kar raste na beli steni),
rokomilček
(na Gorenjskem škaf,
ki je tako majhen, da si moreš samo roko v njem umiti),
črvojedina
(kjer črv je),
drvosek
(kraj, kjer se drva sekajo).
Časovni prislov:
kozoprsk
(čas, v katerem se koze prskajo);
starejše ime za mesec september ali oktober, rabi še dr. I. Tav
čar v povesti „Cvetje v jeseni“;
vinotok.
