mlamol (= prepad; iz: molmol-, sor.: mel-jem; voda melje breg,
breg se melje); prepelica (iz: perper-); prapor (iz: porpor-;
sor. strsl. parati, pera, prhutati, letati); praprot; ve v e r i c a ;
vrvrati, voda vrvrâ; frfrati; frfotati; drdrati; mrmrati itd.
s estava.
§ 293. Če se spajajo posamezne besedne vrste, nastane
sestava.
Besede so sestavljene na dva načina: ali so tako spo
jene, da ohrani v sestavi vsak člen svojo obliko (navadno
tudi naglas), n. pr.
pol miš pol ptič, nepridiprav
(sklop, iuxta-
positum) ali pa privzame novo obliko in en člen izgubi naglas,
n. pr.
beloglav, branovlek
(sestavljenka).
Določilna beseda stoji po večini pred osnovno besedo, n. pr.
vinograd; vino
- je določilna beseda,
-grad
je osnovna beseda;
toda:
vrtoglav;
tu je
-glav
določilna,
vrto-
osnovna beseda.
1. s klop.
a)
Z velelnikom spojene besede:
kažipot, kažimed
(neka
rastlina),
nepridiprav, nebodigatreba, zahvalibogca
(kobilica),
po-
trihiš
(potri hišo, zapravljivec),
kuripečič
(iz: kuri peč),
trinog
(z nogami treti),
vrtoglav
(nastalo iz: vrtiglav),
tresorepka
(iz:
tresi rep),
potoglav
(iz: poti glav),
vijeglavka;
dalje:
klativitez.
b)
Iz raznih besednih vrst spojeni sklopi:
mož beseda, po
poli brat, po poli sestra, polnoč, posiliživ, bojaželjen, ukaželjen
,
častilakomen;
dalje:
neučen, nemaren
itd.
2. s estavljenke.
Prvi člen sestavljenke se končuje na
o
(za mehkimi so
glasniki na
a),
n. pr.
črvojedina, svojeglaven.
Brez te pripone je
sestavljenih le malo (starih) besed, n. pr.
medved (med
in koren
ed,
jesti.)1
Člena sta si med seboj
a)
v prirednem razmerju, n. pr.
crno
-
bel, temnosiv, svetlorumen
itd.,
b)
v podrednem razmerju; podredno
sestavljena člena moreta biti ali v istem gklonu (n. pr.
slepovož,
1
s estavljenke kakor
častiljuben
so narejene po naliki častilakomen (t. j.
lakomen časti), prim. srbhrv.: častoljuban, rus. čestoljubnyj. Oblike kakor
resnico
-
ljuben, resnicoljub
itd. so nove umetne tvorbe.
