ven (sedaj pišemo: v o j s kov a l e n ) , zapovedovav: zapovedovaven (sedaj: za-
p o v e d o v a l e n ) , hladiv (shrv.; češko: chladivy): hladiven (sedaj: h l a d i l e n ) ,
dejaven (sedaj: dejalen), kaziven (sedaj: kazilen), vodiven (sedaj: vodilen) itd.
6.
Pri imenih oseb, ki so kaj s t or i l e ali t rpe l e , se
tika
ec
na pretekli deležnik na
-l, -la, -lo,
n. pr. pogorel: pogo-
r e l e c , umrl: umr l ec , prišel: pr i š l ec ; osamel: os amelec.
Dalje se pritika
-ec
tudi samostalnikom na
-lo
(iz: -
dlo
);
n. pr. mo t ov i l e c (od: mo t ov i l o ) , pral ec (od: pral o) ,
t ka l ec , pre l ec , pr eb i va l e c (od: pr eb i va l o ) itd. (gl. § 41.).
b)
-ca,
n. pr. ov-ca (prim. ov-en, ov-na);
-ca
tvori manjšalne
besede iz osnov na
-i,
n. pr. duri: durce, luč: luč c a, stvar:
s t var ca , žival: ž i val ca.
Nekatere besede imajo poleg prvotne pripone
-ca
tudi
-ica,
druge pa samo končnico
-ica,
n. pr. pesem: pe s emca in p e
s mica, kl opca in kl opi ca , p e č c a 1 in pe č i ca, vrvca
in vrv i ca; toda: v a s ica, po v e s t i ca (od: vas, povest).2
c)
-ce,
n. pr. j a j - ce , s ol n- ce , s r-ce. s to pripono se
tvorijo manjšalna imena, n. pr. drevce , dr e v e s ce; jedrce.
45.
-išče
(iz:
-iskje)
se pritika samostalnikom in tvornopre-
teklemu deležniku na
-lo
in pomeni kraj, kjer kaj raste (n. pr.
ovsišče, deteljišče itd.), kaj je ali biva (n. pr. smetišče [=kraj,
kjer so smeti], mravljišče itd.) ali se kaj godi, n. pr. kopališče
(iz podstave: kopalo), i gr a l i š č e , pr eb i va l i š č e , uč i l i š č e ,
s t a n o v a l i š č e ; dalje boj i šče , s odi š če , pozori šče.
Dalje pomeni orodje: g r abl j i š če , kos i šče, p l a t i š č e ,
pos t e l j i š č e , roč i š če , topori šče.
46. Pripona
-ež
(iz:
-egj-)
zaznamuje: 1. človeka s slabo
lastnostjo, n. pr. grabež , gul ež , k l a t e i , s nedež , rogov i -
l ež; 2. dejanje ali učinek dejanja ali sredstvo, n. pr. t e pe ž,
t epeža ; me t ež , trpež, dremež, del ež, pal ež , s edež.
47. Pripona -a š izvira v večini primerov iz madžarščine, n. pr. p r a v
daš, v e l i k a š , p l emen i t a š itd.
48. Pripona -uh, n. pr. kož uh , t r e b u h , s op -uh, m a ču h ; večinoma
se rabi v zaničljivem pomenu, n. pr. l e n u h , p o t e p u h , pož e r uh , og leduh .
49. Pripona
-avs
v zaničljivem pomenu, n. pr. kmet: k m e t a v s,
b e r n j â v s (berač); b r t a v s (brtavs kruha; b r ta č = klada), g l o d a v s (glodač).
50. Pripona -h za samostalnike mošk. in -h a za samostalnike žensk.
spola, n. pr. sme-jem se: sme-h, spe-ti: ( u ) spe-h; p ir- h (od: piriti, rdečiti);
slu-ti: s l u h ; s t r e - h a , m r - h a (= mrhovina, iz kor. mer-ti); ve- ha.
1
Na Koroškem je gora P e ( j ) c a (nastalo iz: Pečca).
2
Od osnov na
-a
pa se tvorijo izvedenke s pripono -ica: žena: ž e n i c a ,
baba: b a b i c a , lipa: l i p i c a .
